predlog za vpis v zemljiško knjigo - listina - identifikacijski znak nepremičnine
V listini, ki je predlog za vpis v zemljiški knjigi, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
ZOR člen 600, 749, 749/1, 758, 759, 579/1, 762, 762/2.
naročilo - nalog - pogodba o delu – mandatno razmerje – presoja vsebine pogodbe – plačilo za trud in prizadevanje – prevzem rizika rezultata – obligacija rezultata
Za mandatno razmerje gre v primeru plačila za trud in prizadevanje prevzemnika posla. V kolikor pa gre za dogovor, da je prevzemnik upravičen do prejetih denarnih zneskov zgolj v primeru, če doseže uresničitev dogovorjenega cilja, da je torej prevzel tudi riziko rezultata, pa pogodba ne bi imela več značilnosti naročila v opisanem pomenu in vsebini, temveč predvsem elemente pogodbe o delu.
indirektni finančni leasing – predmet leasinga – odstop od pogodbe – neplačevanje obrokov – nepopolne ali neveljavne listine
Za indirektni finančni leasing je značilno, da dajalec leasinga ne sodeluje niti pri izbiri predmeta leasinga niti pri izbiri njegovega proizvajalca oziroma prodajalca. Leasingodajalec torej ni obenem dobavitelj predmeta leasinga. Pri nakupu predmeta leasinga nastopa kot finančni posrednik, dobavitelja in predmet leasinga pa izbere leasingojemalec sam. Prav tak dogovor med pravdnima strankama pa izhaja tako iz določb leasing pogodbe kot iz splošnih pogojev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056931
OZ člen 9, 239, 242, 242/1. ZPP člen 214, 214/1.
poslovna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe – višina škode pri kršitvi leasing pogodbe – pozitivni pogodbeni interes
Če je tožena stranka kršila svoje obveznosti iz leasing pogodbe in je ta razdrta, je tožeči stranki dolžna povrniti škodo. Višina škode ustreza njenemu pozitivnemu pogodbenemu interesu – to je premoženju, ki bi stranki pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, pri tem pa je potrebno upoštevati, da bo tako plačilo opravljeno prej (diskontiranje leasing obrokov), kot bi bilo ob pravilno izpolnjeni pogodbi, in odšteti vrednost predmeta leasinga, ki ga je leasingojemalec prejel.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – kriva izpovedba priče ali izvedenca
Pogoj za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP je pravnomočna sodba v kazenskem postopku (oziroma ustavitev postopka ali obstoj okoliščin, zaradi katerih se postopek ne more uvesti).
Dejstvo, da je zavarovalnica svojo obveznost plačila zavarovalnine po zavarovalni pogodbi v pretežnem delu poravnala že pred pravdo ter je izvedenec v pravdnem postopku ugotovil zgolj 0,83 % večjo invalidnost tožnika, kot je to pred pravdo ugotovila zavarovalnica, še ne more pomeniti, da zavarovalnica ob profesionalni skrbnosti ne bi mogla že pred pravdo ugotoviti celotne višine njene obveznosti. Že takrat je namreč razpolagala z vso zdravstveno dokumentacijo, stopnja invalidnosti pa se odmerja po njenih splošnih pogojih. Zavarovalnica tako ne more biti v plačilni zamudi šele od dneva prejetja izvedeniškega mnenja v pravdnem postopku.
preživninska obveznost - preživnina – preživljanje polnoletnih otrok
Preživninska obveznost staršev do polnoletnih otrok se presoja po milejših kriterijih kot za mladoletne otroke. Starši niso več dolžni vlagati izrednih naporov za izboljšanje poklicne izobrazbe polnoletnih otrok.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – prispevki
Glede na to, da tožnik v spornem obdobju za toženo stranko ni opravljal dela, ni utemeljen tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, čeprav prijava v zdravstveno zavarovanje ni bila zaključena. Sicer pa si je tožnik tudi prispevke plačeval sam in sicer kot družbenik pravne osebe, ki je hkrati poslovodja in ki ni zavarovan na drugi podlagi oziroma ne prejema plače ali drugih izplačil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – možnosti za nadaljnjo zaposlitev – del plače za delovno uspešnost – del plače za poslovno uspešnost
Racionalizacija stroškov poslovanja in reorganizacija dela je v pristojnosti vodstva podjetja, zato je tožena stranka lahko naloge, ki jih je po pogodbi o zaposlitvi opravljal tožnik, razdelila med ostale delavce ter tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Zahtevek za plačilo mesečne delovne uspešnosti je vezan in odvisen od odločitve o zahtevku za spremembo sklepov, s katerimi je bilo plačilo iz tega naslova ukinjeno. Ker tožnik varstva zoper te sklepe ni uveljavljal pravočasno, so postali sklepi pravnomočni, tako da ni pravne podlage, da bi tožniku priznali pravico do plačila.
stanovanje – posamezni del stanovanja – funkcionalni prostor stanovanja – neločljiva povezanost s stanovanjem – prodaja sestavnih delov stanovanja – parkirni prostor
Parkirni prostor ni sestavina, ki je neločljivo povezana s stanovanjem. Neločljivi sestavni deli stanovanja je v primeru, če okoliščine kažejo, da predstavlja bistveno sestavino funkcionalnih prostorov stanovanja.
odškodnina - neupravičena obogatitev - zastaranje - pravica oškodovanca po zastaranju pravice zahtevati odškodnino
Smisel določbe 209. člena ZOR je v tem, da ni pravnega temelja, zaradi katerega bi oseba lahko korist obdržala, zato jo mora izročiti osebi, ki je oškodovana, čeprav ta zaradi zastaranja odškodninskega zahtevka odškodnine ne more več uveljaviti.
Tudi zamudna sodba mora biti obrazložena tako, da jo je mogoče preizkusiti. Razlika je v tem, da sodišče pri tej sodbi ne ugotavlja dejanskega stanja in ne ocenjuje predloženih dokazov v smeri, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična ali ne, saj se zaradi neaktivnosti tožene stranke predpostavlja, da so v tožbi zatrjevana dejstva resnična. Mora pa sodišče v takšni sodbi navesti, katera dejstva je tožnik zatrjeval v tožbi, katera dejstva je štelo za odločilna in zakaj meni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja takšna pravna posledica, kot jo zoper toženo stranko uveljavlja tožeča stranka.
ZOR člen 277. ZKP člen 538, 541, 544. ZDPra člen 16. OZ člen 376.
neupravičena obsodba - premoženjska škoda zaradi neupravičene obsodbe - zamudne obresti - ustavitev teka zamudnih obresti
Sodišče je pravilno valoriziralo znesek, ki je bil plačan iz naslova denarne kazni in stroškov kazenskega postopka, in sicer na čas, ko je bil kazenski postopek ustavljen, saj je le na ta način lahko ugotovilo višino škode, ki se vtožuje. Ni podlage za zamudne obresti, saj tožena stranka ni bila v zamudi. Še več, njena obveznost vse do ustavitve kazenskega postopka ni niti obstajala.
Kadar toženec/dolžnik ponovno moti posest, potem ko je bilo prejšnje posestno stanje že vzpostavljeno na način, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, lahko predlaga upnik v roku 30 dni na podlagi istega izvršilnega naslova izdajo novega sklepa o izvršbi. To hkrati pomeni, da tožnik/upnik nima na izbiro kakšne druge sodne zaščite pred ponovnim motenjem posesti.
Glede na pomanjkljivo trditveno podlago tožeče stranke, bi sodišče moralo opraviti materialno procesno vodstvo in na ta način odpraviti vse nejasnosti.
Plačil za posamezne vrste škod ni mogoče kar poračunavati med seboj. To sicer ne drži za posamezne vrste nepremoženjske škode, saj se odškodnina iz tega naslova odmerja enotno, ker so vse možne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene, brez določljivih razmejitev. Ni pa mogoče medsebojno poračunavati plačil za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki se vrednotita ob različnih trenutkih.
Sodišče ne sme odločiti, da plačani znesek za nepremoženjsko škodo zajema tudi razliko do popolnega poplačila premoženjske škode, če je dolžnik natančno navedel, koliko plačuje na račun premoženjske in koliko na račun nepremoženjske škode. Upoštevati mora tudi, da se najprej poplačajo obresti in šele nato glavnica, delno plačilo pa valorizirati.
lastninjenje zavodov – nedopustnost izvršbe – nedopustnost zavarovanja – izločitvena tožba – aktivna legitimacija – vpis v zemljiško knjigo
ZLNDL je zakon izrazito subsidiarne narave, ki velja samo za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil še noben drug predpis. Ob nespornem dejstvu, da je tožeča stranka zavod, njeno lastninjenje ni uredil ZLNDL, ampak ZZ. Na podlagi navedenega predpisa so nepremičnine, ki so sodile v premoženje delovnih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva ali socialnega varstva ter RTV Slovenije, postale s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije.
ZNP člen 112, 114, 122. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3, 273. SPZ člen 66, 66/3, 70, 70/2.
solastnina - delitev solastnine - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - upravičen interes za delitev solastne stvari - razpolaganje solastnika s svojim delom
V nepravdnih postopkih zaradi razdelitve solastnih stvari ni moč govoriti o terjatvah, ki naj bi se uveljavljale kot zahtevek. V tovrstnih primerih je potreben pri izdaji začasnih odredb zelo restriktiven pristop.
Solastnik lahko razpolaga s svojo lastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov. Pri tem je omejen s solastninsko pravico drugih solastnikov le toliko, da jih je kot imetnike zakonite predkupne pravice dolžan obvestiti o nameravani prodaji svojega solastninskega deleža tretji osebi ter o pogojih prodaje in jim ponuditi, da njegov delež kupijo sami pod enakimi pogoji.
ZNP člen 131. ZPP člen 247, 249. SPZ člen 77, 77/2.
ureditev meje - domneva o močnejši pravici - močnejša pravica
Na predlagateljih je trditveno in dokazno breme, da izpodbijeta domnevo o močnejši pravici po meji, ki je bila v konkretni zadevi dokončno urejena ob mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1986.