ZP-1 člen 67, 67/2, 161, 163, 163/1. ZUP člen 87, 87/3.
pritožba – pravočasnost – vročanje – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Višje sodišče je v skladu z določbo prvega odstavka 163. čl. Zakona o prekrških, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, obdolženčevo pritožbo zavrglo, ker je prepozna. Obdolžencu je bila sodba sodišča prve stopnje vročena dne 27. marca 2009, v skladu z določili 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se na podlagi določbe drugega odstavka 67. čl. ZP-1 v rednem sodnem postopku smiselno uporablja glede vročanja pisanj. Po določbi 3. odst. 87. člena ZUP, v primeru, ko ni mogoče opraviti osebne vročitve, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Za datum opravljene vročitve se torej v primeru, da naslovnik pošiljke ne prevzame, šteje dan preteka tega roka, pri čemer ni pomembno na kateri dan ta rok izteče (slednje je pomembno le za iztek roka za pritožbo), kot tudi za tek roka za pritožbo ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v hišnem predalčniku.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - stroški postopka
V izvršilnem postopku, ki je tekel zoper dolžnico na podlagi sklepa o izvršbi z dne 27. 3. 2008 z rubežem in prodajo dolžničinih premičnih stvari in denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, sta starša dolžnice vložila ugovor tretjega, na katerega je upnik z vlogo z dne 7. 10. 2008 odgovoril in priglasil stroške za to vlogo. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga tretja ne izpodbija ta, ta ugovor zavrnilo, vendar pa je napačno odločilo, da je stroške, ki so upniku nastali v zvezi z ugovorom tretjih, dolžna povrniti dolžnica. Gre za stroške, ki sta jih povzročila tretja, zato je potrebno uporabiti določbo 154. in 156. čl. ZPP, saj 38. čl. ZIZ takšne situacije ne ureja. V tem delu je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti.
ugovor zoper plačilni nalog – materialna ogroženost
V skladu z določbo petega odstavka 34. čl. Zakona o sodnih taksah (dalje ZST-1) je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov in sicer, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
pokojninska osnova – prejemek iz delovnega razmerja
Premije za nezgodno prostovoljno zdravstveno in dodatno pokojninsko zavarovanje ter zneski, ki služijo kot osnova za obračun plačila prispevkov za socialno varnost v primeru uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih avtomobilov v zasebne namene, se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
Sklep o premestitvi ni upravna odločba in javni uslužbenec nima na voljo sodnega varstva pred upravnim sodiščem, ampak mora – po pritožbi na komisijo za pritožbe sodno varstvo zahtevati pred delovnim sodiščem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – izostanek z dela
Tožena stranka zaradi izostanka tožnika ni zakonito odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj tožnik v spornem obdobju dela ni bil sposoben opravljati.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – pravnomočnost odločbe o prekršku – zastaranje izvršitve sankcije
ZP-1 v tretjem odstavku 22. čl. določa, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za izrek sankcije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije. ZP-1 v določbi 3. odst. 44. čl. določa, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Iz podatkov v spisu so razvidna kontinuirana prizadevanja sodišča prve stopnje, da bi izpodbijani sklep vročilo storilcu in ker od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (to pa je odločba PR 1 z dne 5. marca 2007, ki je postala pravnomočna dne 20. marca 2007) niso pretekla štiri leta, višje sodišče, glede pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, nima pomislekov.
dejansko stanje prekrška – dokazna ocena – sankcija za prekršek – najnižja predpisana mera – prepoved reformatio in peius
1. Obdolžencu predlagatelj postopka o prekršku prekršek dokazuje z neposredno ugotovitvijo policistov ter evidenčno knjižico laserskega merilnika. Iz slednje je razvidno, da je meritev opravil policist, ki ima opravljeno strokovno šolanje za delo s tem laserskim merilnikom, pred opravljeno meritvijo pa je bil opravljen tudi preizkus merilnika glede pravilnosti delovanja (test merilnika, nastavitev iskala in vzporednosti merilnega žarka in test meritve hitrosti mirujočega cilja). Glede na navedeno višje sodišče nima nikakršnih razlogov, da bi dvomilo v pravilnost izmerjene hitrosti obdolženčevega vozila.
2. Sodišče je kršilo materialne določbe zakona o sankcijah. Obdolžencu je, kljub temu, da od 30. aprila 2008 velja ZVCP-1, ki za prekršek po d. točki 7. odstavka 32. čl. predpisuje globo najmanj 1.000,00 EUR (do 5.000,00 EUR- 2. odst. 17. čl. ZP-1), devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila (za času od enega meseca do enega leta), izreklo globo in število kazenskih točk pod mejo predpisanih sankcij. Razlogov za omilitev sankcij ni navedlo. Ker pa se je zoper sodbo pritožil zgolj obdolženi, v takšnem primeru pa v skladu z določbo desetega odstavka 163. čl. ZP-1 sodbe ni mogoče spremeniti v njegovo škodo, višje sodišče v odločitev o sankcijah ni posegalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nadurno delo - izostanek z dela - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnikova neopravičena zavrnitev opravljanja nadurnega dela, tako da na delo sploh ni prišel in to potem, ko ga je tožena stranka za iste kršitve že dvakrat predhodno pisno opozorila, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 151, 151/1. ZKP člen 89, 89/1. ZUP člen 87, 87/4.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Upravičena odsotnost v času vročanja, zaradi katere se je storilec z izpodbijanim sklepom seznanil en dan kasneje, kot bi se sicer, ne more podaljšati dolžine pritožbenega roka. Pritožbeni rok pa se šteje od dneva vročitve izpodbijanega sklepa in ne od dneva seznanitve s sklepom.
vročanje – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Iz podatkov v spisu je razvidno, da se je mati obdolženke ob vročanju vabila na zaslišanje, ki je bilo določeno na dan 31. marca 2009, izkazala s pooblastilom za sprejem pisemske pošiljke, naslovljene na obdolženko. Glede na navedeno je bila pošiljka pravilno vročena. V skladu z določbo drugega odstavka 67. čl. ZP-1 se namreč v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navedbe, da obdolženka ni bila seznanjena z vsebino pisanja, se zato ne upoštevajo.
obročno plačilo globe – določitev uklonilnega zapora - ugovor
Sodišče prve stopnje v Ajdovščini je s sodbo opr. št. PR 1 z dne 25. februarja 2008 storilcu dovolilo plačilo globe v šestih zaporednih obrokih, z opozorilom, da v primeru zamude plačila posameznega obroka zapadejo v plačilo še preostali neplačani obroki. Storilec je plačal zgolj prvi obrok, preostalih pet pa ne. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo storilčevo prošnjo, ki jo je vložil po prejemu sklepa o določitvi uklonilnega zapora, in s katero ponovno prosi, da se mu omogoči obročno plačilo, pravilna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - prevzem
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker se je potreba po njenem delu, to je delu na področju pravnega in kadrovskega sektorja zmanjšala delno zaradi prenosa poslov na odvetniško družbo in delno zaradi vključitve družb v eno skupino, tako da je tožena stranka presodila, da lahko to delo opravi z enim delavcem z nižjo stopnjo izobrazbe in tajnico.
komisijska pogodba - posredno zastopanje - pasivna legitimacija - pravne napake stvari - uveljavljanje pravnih napak proti komisionarja
Komisijska pogodba je posebna vrsta mandatne pogodbe, pri kateri nastaneta dve ločeni pravni razmerji. V primeru komisijske pogodbe gre za posredno zastopanje, pri katerem komisionar deluje v interesu komitenta (za njegov račun), vendar v svojem imenu. Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem, kot je značilno za neposredno zastopanje. Vsa pravna dejanja, ki jih komisionar opravi za račun komitenta, pa učinkujejo neposredno le nanj. Komisionar sam (in izključno sam!) je stranka pogodbe, ki jo je sklenil za račun komitenta.
Uveljavljanje pravnih napak na stvari po svoji vsebini predstavlja uveljavljanje nepravilne izpolnitve pogodbe.
Tožena stranka je dopis opredelila kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju tudi navedla razlog za odpoved – neupravičene izostanke tožnika z dela. Takega dopisa tožnik ni mogel razumeti drugače kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, še zlasti ga ni mogel razumeti kot obvestilo o nameravani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s pozivom, naj v osmih dneh poda zagovor. Ker mu tako zagovor ni bil omogočen, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
URS člen 14, 22. ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 156, 156/3, 200, 203. ZPP člen 185.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska renta - bolezen - bolezen v zvezi z delom - servisiranje bencinskih črpalk - izpostavljenost naftnim derivatom - večja škodna nevarnost - protipravnost - sprememba tožbenega zahtevka - zvišanje tožbenega zahtevka
Pravilna je prvostopna ocena o materialni podlagi tožbenega zahtevka v določilih 156. člena, tretjega odstavka ZOR in sicer v povezavi s členom 154/II-III ZOR, ki pa ne zahteva izpolnitve elementa protipravnosti, ko gre za dovoljeno dejavnost, temveč namesto protipravnosti večjo škodno nevarnost.
Ne more biti uspešno pritožbeno vztrajanje pri prikazovanju, da tožnik pri delu ni bil izpostavljen večji koncentraciji hlapov naftnih derivatov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje kot pravilni prvostopni oceni o obstoju vprašanja vzročne zveze, ki je skrbno pojasnjena.
V konkretnem primeru je treba uporabiti, ZPPSL, ki je veljal v času, ko je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Z dnevom začetka stečajnega postopka so se namreč stekli pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kot pravni posledici začetka stečajnega postopka. To pa so okoliščine, ki so nastopile po vložitvi tožbe, ki so glede na drugačno ureditev izpodbijanja pravnih dejanj, kot jih določa OZ, terjale privilegirano spremembo tožbe. Dejstvo, da je tožeča stranka spremenila tožbo šele po 1. 10. 2008, ZPPSL pa se je uporabljal le do 1. 10. 2008, ni odločilno. Prehodno določbo ZFPPIPP, da se ZPPSL uporablja od 1. 10. 2008, če ni v oddelku 10.1 drugače določeno, je mogoče razumeti le tako, da se za stečajne postopke, ki so bili začeti po 1. 10. 2008, uporabljajo določbe ZFPPIPP, za stečajne postopke, ki so bili začeti pred 1. 10.2 008, pa se s 1. 10. 2008 uporabljajo določbe ZFPPIPP, naštete v 495. členu ZFPPIPP, za ostala vprašanja pa se še naprej uporabljajo določbe ZPPSL. Določbe ZFPPIPP o izpodbijanju pa se v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 po določbi 495. člena ZFPPIPP ne uporabljajo.
dedovanje - stranka zapuščinskega postopka - pravica do pritožbe - dedna nevrednost - pravica do pritožbe dedno nevrednega
Dedič, glede katerega je odločitev o dedni nevrednosti pravnomočna, ni več stranka zapuščinskega postopka, zato nima pravice do pritožbe proti sklepu o dedovanju.
ZIZ člen 192, 192/1. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZZK-1 člen 5, 80, 80/1, 80/2, 80/3, 81, 81/1, 81/2, 81/3, 89, 89/4.
pravnomočno razsojena stvar - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - zaznamba spora - zaznamba izvršbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Vknjižba lastninske pravice in vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora sta različna vpisa, saj imata različne učinke, zato pravnomočna odločitev o vknjižbi lastninske pravice ne predstavlja "pravnomočno razsojene stvari", ki bi preprečevala odločanje o vknjižbi lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - fotokopije listine - dokazna vrednost fotokopije
Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Zato praviloma ne izvaja dokazov, pač pa oceni na podlagi gradiva v spisu, ali so navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje izdajo začasne odredbe, izkazane s stopnjo verjetnosti.