V obravnavani zadevi tudi ne gre za to, kar ugotavlja sodišče prve stopnje, češ da je tožeča stranka vedela, da spornega računa ni dolžna plačati, pa ga je vseeno plačala; ravno obratno, trdila je, da ga je njena računovodkinja pomotoma plačala (torej je bila v veri, da tožeča stranka znesek po računu dolguje), torej ni podana situacija iz 191. čl. OZ.
Položaj tožečih strank je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožečim strankam podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim je tožnik zahteval delno razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev dejstev v zvezi s trajanjem odpovednega roka, se zavrže. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje, v katero sodišče ne sme posegati ali je spreminjati, odloča le o njeni zakonitosti. Morebitne navedbe oziroma ugotovitve delodajalca v odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti nimajo neposrednega učinka za delavca.
plača – variabilni del plače – uspešnost poslovanja
Z individualno pogodbo o zaposlitvi se je toženec z delodajalcem glede na načelo pogodbene svobode veljavno dogovoril za način oblikovanja plače, po katerem je bila njegova plača sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Ker je variabilni del plače predstavlja del plače, ki je bil odvisen od uspešnosti poslovanja zadruge in ne od toženčeve individualne uspešnosti ali prispevka, za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vračilo neutemeljeno prejete akontacije variabilnega dela plače ni bistveno, kdo je bil odgovoren za slabe poslovne rezultate.
Višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotavlja, da ima pritožnik prav, ko navaja, da so mu bile vse kazenske točke izrečene zaradi prekrškov, storjenih z motornim vozilom kategorije A. Takšna ugotovitev pa ne pomeni, da se storilcu izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj za kategorijo A. Sprememba izreka izpodbijanega sklepa potrebna zaradi tega, ker se osebi, ki je ob izrečenem prenehanju veljavnosti imela v vozniškem dovoljenju vpisanih več kategorij motornih vozil ob pridobitvi novega vozniškega dovoljenja v vozniško dovoljenje vpišejo vse kategorije, za katere je vozniško dovoljenje imela, če opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste kategorije oziroma tistih kategorij, s katerim je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke (drugi odstavek 148. čl. ZVCP-1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – izostanek z dela
Tožena stranka zaradi izostanka tožnika ni zakonito odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj tožnik v spornem obdobju dela ni bil sposoben opravljati.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – pravnomočnost odločbe o prekršku – zastaranje izvršitve sankcije
ZP-1 v tretjem odstavku 22. čl. določa, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za izrek sankcije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije. ZP-1 v določbi 3. odst. 44. čl. določa, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Iz podatkov v spisu so razvidna kontinuirana prizadevanja sodišča prve stopnje, da bi izpodbijani sklep vročilo storilcu in ker od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (to pa je odločba PR 1 z dne 5. marca 2007, ki je postala pravnomočna dne 20. marca 2007) niso pretekla štiri leta, višje sodišče, glede pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, nima pomislekov.
ZP-1 člen 67, 67/2, 161, 163, 163/1. ZUP člen 87, 87/3.
pritožba – pravočasnost – vročanje – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Višje sodišče je v skladu z določbo prvega odstavka 163. čl. Zakona o prekrških, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, obdolženčevo pritožbo zavrglo, ker je prepozna. Obdolžencu je bila sodba sodišča prve stopnje vročena dne 27. marca 2009, v skladu z določili 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se na podlagi določbe drugega odstavka 67. čl. ZP-1 v rednem sodnem postopku smiselno uporablja glede vročanja pisanj. Po določbi 3. odst. 87. člena ZUP, v primeru, ko ni mogoče opraviti osebne vročitve, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Za datum opravljene vročitve se torej v primeru, da naslovnik pošiljke ne prevzame, šteje dan preteka tega roka, pri čemer ni pomembno na kateri dan ta rok izteče (slednje je pomembno le za iztek roka za pritožbo), kot tudi za tek roka za pritožbo ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v hišnem predalčniku.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi
Obdolženi v pritožbi izpodbija dejansko stanje prekrška, kot ga je ugotovilo z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje. Njegove navedbe so nove in se ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Obdolžencu je bil namreč pred izdajo izpodbijane sodbe vročen zahtevek sodišča prve stopnje, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, z opozorilom (v skladu s četrtim odstavkom 114. čl. ZP-1), da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati. Obdolženi ni podal ne pisnega zagovora niti ni zahteval ustnega zaslišanja. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 mora pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženi ni izkazal.
Tožnica pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ni odpovedala zaradi objektivnega poslabšanja delovnih pogojev, ampak je podala izredno odpoved zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi – nepravočasnega izplačila plač. Ker v tem primeru ZDR ne predvideva solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika in delodajalca prenosnika za obveznosti nasproti delavcu, ni podana pasivna legitimacija drugotožene stranke – delodajalca prenosnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delodajalec delavca ne obdolži za posamezne napake pri delu, ampak ugotovi oziroma oceni, da je to delo neuspešno. Iz tega razloga se pri presoji zakonitosti odpovedi ne presoja vsakega posameznega ravnanja delavca (kar sodi k presoji odpovednega razloga po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR), ampak se presoja utemeljenost ocene o neuspešno opravljenem poskusnem delu v celoti.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 151, 151/1. ZKP člen 89, 89/1. ZUP člen 87, 87/4.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Upravičena odsotnost v času vročanja, zaradi katere se je storilec z izpodbijanim sklepom seznanil en dan kasneje, kot bi se sicer, ne more podaljšati dolžine pritožbenega roka. Pritožbeni rok pa se šteje od dneva vročitve izpodbijanega sklepa in ne od dneva seznanitve s sklepom.
dejansko stanje – razlogi o odločilnih dejstvih – odgovornost – ustavitev postopka
Sodišče prve stopnje ni navedlo, na podlagi katerih okoliščin je ugotovilo, da bi se obdolženi moral in mogel zavedati, da je še vedno pod vplivom mamil, čeprav jih je zaužil že pred štirimi dnevi. Ni mogoče mimo ugotovitve zdravnice, ki je ob zdravniškem pregledu, ki je sestavni del strokovnega pregleda, ugotovila, da pri obdolžencu ni objektivnih znakov vpliva mamil in drugih psihoaktivnih snovi. Na podlagi analize vzorca urina pa ni mogoče zanesljivo sklepati na prisotnost mamil v organizmu obdolženca in zato tudi ne zaključiti, da je obdolženi vozil pod vplivom mamil. Prisotnost mamila v urinu je lahko le dokaz, da je obdolženi v nekem obdobju zaužil mamilo oziroma mamila, česar pa ni mogoče vedno povezati tudi z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo.
dejansko stanje prekrška – dokazna ocena – sankcija za prekršek – najnižja predpisana mera – prepoved reformatio in peius
1. Obdolžencu predlagatelj postopka o prekršku prekršek dokazuje z neposredno ugotovitvijo policistov ter evidenčno knjižico laserskega merilnika. Iz slednje je razvidno, da je meritev opravil policist, ki ima opravljeno strokovno šolanje za delo s tem laserskim merilnikom, pred opravljeno meritvijo pa je bil opravljen tudi preizkus merilnika glede pravilnosti delovanja (test merilnika, nastavitev iskala in vzporednosti merilnega žarka in test meritve hitrosti mirujočega cilja). Glede na navedeno višje sodišče nima nikakršnih razlogov, da bi dvomilo v pravilnost izmerjene hitrosti obdolženčevega vozila.
2. Sodišče je kršilo materialne določbe zakona o sankcijah. Obdolžencu je, kljub temu, da od 30. aprila 2008 velja ZVCP-1, ki za prekršek po d. točki 7. odstavka 32. čl. predpisuje globo najmanj 1.000,00 EUR (do 5.000,00 EUR- 2. odst. 17. čl. ZP-1), devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila (za času od enega meseca do enega leta), izreklo globo in število kazenskih točk pod mejo predpisanih sankcij. Razlogov za omilitev sankcij ni navedlo. Ker pa se je zoper sodbo pritožil zgolj obdolženi, v takšnem primeru pa v skladu z določbo desetega odstavka 163. čl. ZP-1 sodbe ni mogoče spremeniti v njegovo škodo, višje sodišče v odločitev o sankcijah ni posegalo.
ugovor zoper plačilni nalog – materialna ogroženost
V skladu z določbo petega odstavka 34. čl. Zakona o sodnih taksah (dalje ZST-1) je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov in sicer, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Sklep o premestitvi ni upravna odločba in javni uslužbenec nima na voljo sodnega varstva pred upravnim sodiščem, ampak mora – po pritožbi na komisijo za pritožbe sodno varstvo zahtevati pred delovnim sodiščem.
Vprašanje, zakaj je tožeča stranka toženki izplačala dodatek k plači, do katerega ni bila upravičena, je bistveno za odločitev o vrnitvenem zahtevku. Le, če je do izplačila prišlo zaradi napake pri tehnični izvedbi obračuna plač, bo toženka dolžna dodatek k plači vrniti, če pa je tožeča stranka odredila, da se dodatek k plači izplača, kljub temu da je vedela (bi morala vedeti), da toženka do njega ni upravičena, pa vrnitveni zahtevek ni utemeljen.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - stroški postopka
V izvršilnem postopku, ki je tekel zoper dolžnico na podlagi sklepa o izvršbi z dne 27. 3. 2008 z rubežem in prodajo dolžničinih premičnih stvari in denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, sta starša dolžnice vložila ugovor tretjega, na katerega je upnik z vlogo z dne 7. 10. 2008 odgovoril in priglasil stroške za to vlogo. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga tretja ne izpodbija ta, ta ugovor zavrnilo, vendar pa je napačno odločilo, da je stroške, ki so upniku nastali v zvezi z ugovorom tretjih, dolžna povrniti dolžnica. Gre za stroške, ki sta jih povzročila tretja, zato je potrebno uporabiti določbo 154. in 156. čl. ZPP, saj 38. čl. ZIZ takšne situacije ne ureja. V tem delu je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti.
Dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za vložitev pritožbe pravdna stranka ni dolžna predložiti, saj je to pogoj le za vložitev izvedenega pravnega sredstva. Ker ob vložitvi pritožbe ni bilo zatrjevano in ne izkazano, da ima pooblaščenec PDI, ob dejstvu, da je pravni pouk v sodbi vseboval opozorilo na posledice po II. odst. 89. čl. ZPP, sodišče ni bilo dolžno pozvati tožnika k dopolnitvi pritožbe s predložitvijo dokazila o opravljenem PDI za pooblaščenca. Če pritožba ne vsebuje pritožbenega podpisa, je nepopolna in jo sodišče zavrže.
pokojninska osnova – prejemek iz delovnega razmerja
Premije za nezgodno prostovoljno zdravstveno in dodatno pokojninsko zavarovanje ter zneski, ki služijo kot osnova za obračun plačila prispevkov za socialno varnost v primeru uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih avtomobilov v zasebne namene, se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
Tožniku je lahko delovno razmerje prenehalo le na eni podlagi, je lahko upravičen le do ene odpravnine, ne glede na to, da za primer upokojitve na podlagi 11. odst. 92. čl. ZObr zakon posebej določa pravico do pokojnine.