odškodnina zaradi izgubljenega dobička – odškodninski zahtevek družbenika za škodo, nastalo družbi – pomanjkanje aktivne legitimacije družbenika – priznavanje dvojne škode - zastaranje
Za zahtevek iz izgubljenega dobička, ki bi nastal družbi L. d.o.o. zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, bi bila aktivno legitimirana zgolj družba L. d.o.o. Tožeča stranka pa ima aktivno legitimacijo zgolj do družbe L. d.o.o., v kolikor ji je zaradi njenega ravnanja nastala škoda in v obsegu nastale škode. Nima pa tožnica direktnega zahtevka do povzročitelja škode, ki je nastala družbi, katerega družbenica je, saj neposredne vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in tožnici nastalo škodo ni.
izjava o odstopu dednega deleža – vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine – taksa obveznost – obseg zapuščine – premično premoženje – dopolnilni sklep
Izjava o odstopu dednega deleža je nepreklicna, kar pomeni, da si dedič, ki je svoj dedni delež odstopil bratu, po njegovi smrti glede tega ni mogel več premisliti in dednega deleža odstopiti pritožnici.
Vrednost zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega zapuščine prezrlo premično premoženje zapustnice. Na to premoženje se je dedinja sklicevala že na zadnjem naroku zapuščinske obravnave. Zato bo moralo sodišče prve stopnje izdati o tem premoženju ustrezen dopolnilni sklep.
tekst :
Pritožbi, izročeni 24.2.2009 sodišču prve stopnje, se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba, izročena 24.2.2009 sodišču druge stopnje, se zavrže.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino sodijo nepremičnine – gozd s parc. št. 924 vl. št. A k.o. H., stanovanjska hiša S. 9 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na delu parc. št. 953/1 vl. št. A, k.o. H., kot je navedeno v sodbi Okrajnega sodišča v Litiji P 37/95 z dne 3.7.1997, ter parc. št. 1069/1 (pravilno: 1096/1) in 1097, obe vl. št. B k.o. H., do 1/2, poleg tega pa še 22 delnic KDHR in 1233 delnic KDIN. Ugotovilo je tudi, koliko znašajo odbitki zapuščine (stroški za pogreb in za spomenik) ter čista vrednost zapuščine. V nadaljevanju je ugotovilo, da so bili k dedovanju poklicani zapustničini otroci C. D., M. D., T. D. in hči U. D., vsak do ¼ zapuščine, da je zapustničin sin C. D. svoj dedni delež odstopil sestri U. D., zapustničin sin T. D. pa svoj dedni delež bratu M. D., ki je med zapuščinskim postopkom umrl, po njem pa so bili k dedovanju poklicani njegova vdova H. O. D. ter sinova G. D. in S. D., vsak do 1/3 zapuščine. Nazadnje je za dediče na podlagi zakonitega dedovanja razglasilo zapustničino hčer U. D. do ½ zapuščine, zapustničino snaho H. O. D. ter zapustničina vnuka G. D. in S. D. pa vsakega do 1/6 zapuščine. Sklenilo je še, da bo vknjižba lastninske pravice na stanovanjski hiši s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem opravljena po predhodni geodetski odmeri, ki jo morajo naročiti dediči, na ostalih nepremičninah pa uradoma.
Zoper navedeni sklep se je pritožila dedinja U. D.. Vložila je tri pritožbe, eno po svoji pooblaščenki, dve pa sama z enako vsebino, pri čemer je eno pritožbo izročila sodišču prve stopnje, drugo pa istega dne poslala sodišču druge stopnje.
V pritožbi, ki jo je dedinja vložila po pooblaščenki, uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da v zapuščino vključi nepremičnine parc. št. 953/1 vl. št. A k.o. H. do celote in parc. št. 948/1 iste k.o. do ½ ter premičnine po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani III P 181/81 z dne 30.8.1989. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Poudarja, da je nepremičnina parc. št. 953/1 k.o. H. v zemljiški knjigi vpisana kot last zapustnice do celote. Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Litiji P 37/95 z dne 3.7.1998, po kateri v zapuščino spada le stanovanjska hiša S. H. 9 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na delu navedene parcele, je dedinja predlagala obnovo postopka, ker je bila sodba izdana brez njene udeležbe, za svoj izostanek pa je imela opravičljiv razlog. Izpodbijani sklep tega ne omenja, sicer pa je izrek navedene sodbe nerazumljiv in neizvršljiv pa tudi materialnopravno sporen ob dejstvu, da je sodišče v pravdi III P 248/90, v kateri je zapustnica zahtevala med drugim ½ nepremičnine parc. št. 948/1 k.o. H., zaradi smrti obeh pravdnih strank tožbo zavrglo. Tudi to premoženje pa spada v zapuščino. Po mnenju dedinje je odločilno stanje v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je nadalje spregledalo, da je dedinja uveljavljala, da v zapuščino spadajo tudi vse premičnine po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, III P 181/81 z dne 30.8.1989. Odstopljeni dedni delež T. D. je napačno in neobrazloženo pripisalo M. D., čeprav sta tako C. D. kot T. D. svoj dedni delež odstopila pritožnici. Sicer pa je T. D. dedni delež odstopil bratu M. in ne njegovim dedičem, za tak primer pa ne veljajo pravila o odpovedi dedovanju, temveč o odstopu dednega deleža pred delitvijo. Sploh pa je dedna izjava z dne 21.4.1994 neveljavna, ker je zakoniti dedič T. D. in ne T. D., kot je navedeno v izjavi.
V pritožbah, ki jih je vložila sama dedinja, očita sodišču prve stopnje, da ugotovljeni obseg zapuščine ni realen in tudi vrednost zapuščine ni pravilno ocenjena. Premičnin, ki so predmet zapuščine, ni v izpodbijanem sklepu. To so kmetijski stroji in živali, ki jih je odtujila žena pokojnega brata M. D.. Mati je bila solastnica vseh parcel v vl. št. B, k.o. H. in tudi celotne parcele št. 953/1 vl. št. A, k.o. Hotič, kar dokazuje zemljiškoknjižni izpisek. Sodnik ni zapisal vseh njenih izjav, do pritožnice pa je bil ves čas pristranski. Dedinja zaradi vseh naštetih nepravilnosti zahteva obnovo postopka.
Ostali dediči na pritožbe niso odgovorili.
Pritožbi, ki sta jih vložili pooblaščenka dedinje in sama dedinja pri sodišču prve stopnje, nista utemeljeni.
Pritožbeni razlog bistvene kršitve določbe postopka ni podan. Sama dedinja ga v svoji pritožbi niti ni konkretizirala. Posplošeni očitki o domnevnih nepravilnostih v postopku ne zadoščajo. Odveč je tudi njeno sklicevanje na predlagano izločitev sodnika, saj je bil ta predlog dedinje zavrnjen. Pomanjkljivosti v zapisniku o zapuščinski obravnavi, ki jih našteva pritožba, niso takšne narave, da bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dedovanju. Njegov izrek je povsem jasen in razumljiv. Zatrjevano nasprotje med izrekom in listinami v spisu ne pomeni kršitve postopka, ampak bi lahko šlo kvečjemu za zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Izpodbijani sklep je v zadostni meri obrazložen, tako da ga je mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje je dedinji že v prejšnjem sklepu I Cp 4824/2005 z dne 18.10.2006 pojasnilo, da je izjava o odstopu dednega deleža nepreklicna, kar pomeni, da si dedič T. D., ki je svoj dedni delež odstopil bratu M. D., po njegovi smrti glede tega ni mogel več premisliti in dednega deleža odstopiti pritožnici. Ponovno razlaganje tega dejstva v izpodbijanem sklepu ni bilo potrebno.
Vsebina sklepa o dedovanju je predpisana v 214. členu Zakona o dedovanju (ZD; Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Ur. l. RS, št. 17/91 do 73/04). Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
Odločitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino ne sodi celotna nepremičnina s parc. št. 953/1 vl. št. A, k.o. H., ampak le tisti del te nepremičnine, ki jo predstavlja stanovanjska hiša S. H. 9 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, kot izhaja iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Litiji P 37/95 z dne 3.7.1997, je v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Dejstvo, da je zapustnica pri parc. št. 953/1 še vedno vknjižena kot lastnica do celote, ni odločilno. Zapuščinsko sodišče je namreč vezano na navedeno pravnomočno sodbo, ki so jo po napotitvi na pravdo izposlovali dediči M. D.. Na domnevno nerazumljivost in neizvršljivost izreka navedene sodbe se dedinja v zapuščinskem postopku ne more več uspešno sklicevati, sicer pa je bil tudi njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje že pravnomočno zavrnjen, kot je razvidno iz priloženega spisa Okrajnega sodišča v L. (P 14/99), medtem ko obnove postopka v nasprotju s svojo pritožbeno trditvijo dedinja ni predlagala.
Na dejstvo, da v zapuščino sodi tudi ½ nepremičnine s parc. št. 948/1 vl. št. C, k.o. H., se je dedinja začela sklicevati šele v pritožbi, ne da bi pojasnila, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti že v dosedanjem postopku. Gre torej za nedovoljeno novoto, ki je pri odločanju o pritožbi ni mogoče upoštevati. Sicer pa navedena nepremičnina v zemljiški knjigi ni vpisana kot solastnina zapustnice. Pritožnica bo torej v posebni pravdi morala dokazati, da jo je zapustnica pridobila izvirno v zakonski zvezi z zdaj pokojnim C. D., nakar bo lahko v skladu z 221. členom ZD predlagala zapuščinskemu sodišču izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
Pač pa dedinja utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je pri ugotavljanju obsega zapuščine prezrlo premično premoženje zapustnice, kot je razvidno iz pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, III P 181/81 z dne 30.8.1989. Na to premoženje se je dedinja sklicevala že na zadnjem naroku zapuščinske obravnave. Sodišče prve stopnje bo zato o tem premoženju moralo izdati ustrezen dopolnilni sklep, upoštevaje 325. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/08) v zvezi s 332. členom istega zakona in 163. členom ZD.
Neutemeljeni pa so pritožbeni pomisleki o veljavnosti izjave dediča T. D. o odstopu njegovega dednega deleža bratu M. D.. Pritožnica doslej pristnosti njegove pisne izjave o odstopu dednega deleža ni oporekala. Navedba imena T. namesto T. v navedeni izjavi ni bistvena, saj ni dvoma, da je izjavo podpisal dedič T. D.. Končno niti pritožnica ne trdi drugače, sicer pa bi veljavnost svoje dedne izjave lahko izpodbijal le sam dedič, ki je izjavo podal. Ker je M. D. med zapuščinskim postopkom umrl, so v njegov premoženjskopravni položaj vstopili njegovi dediči. Pritožnica potemtakem ne more uspešno nasprotovati prehodu odstopljenega dednega deleža T. D. na dediče M. D.. Njena nadaljnja trditev, da naj bi šlo v resnici za odstop dednega deleža pred delitvijo dediščine po 146. členu ZD, pa je glede na jasno vsebino izjave z dne 21.4.1994 brez dejanske in pravne podlage, kot je bilo pritožnici obširno pojasnjeno že v prejšnjem sklepu pritožbenega sodišča.
Sodišče prve stopnje je torej obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju. V postopku na prvi stopnji namreč ni bilo takšnih uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, ki bi terjale drugačno odločitev.
Pritožba dedinje, ki jo je ta naslovila in poslala neposredno na pritožbeno sodišče, pa je prepozna. Dedinja jo je namreč oddala na pošto, resda priporočeno, istega dne kot svojo pritožbo z enako vsebino, ki jo je poslala sodišču prve stopnje. To je storila zadnji dan pritožbenega roka. Čeprav je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nemudoma odstopilo pristojnemu sodišču prve stopnje, je tja prispela šele naslednji dan, ko je pritožbeni rok že potekel. Ker ne gre za očitno pomoto pritožnice, poleg tega pa ima pritožnica tudi pooblaščenko, ki je odvetnica, po 8. odstavku 112. člena ZPP za to pritožbo ni mogoče šteti, da je bila pravočasno vložena. Sodišče druge stopnje jo je zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
Toženec šele v pritožbi navaja nekatera nova dejstva in v zvezi s tem predlaga dokaze, kar ni dopustno, razen če bi pritožnik izkazal, da tega brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena ZPP. Česa takega pa pritožnik v pritožbi ne zatrjuje.
začasna odredba - sredstvo izvršbe - sredstvo zavarovanja
Sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, ni zaznamba te prepovedi v vpisniku morskih čolnov Ministrstva za promet Republike Slovenije, Uprave RS za pomorstvo, Izpostava Piran, saj ZIZ takšnega sredstva zavarovanja oziroma izvršbe sploh ne predvideva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053927
ZTLR člen 39, 39/1, 39/2. SPZ člen 92, 96, 96/1, 96/2. OZ člen 190, 198. ZOR člen 210, 219. ZPP člen 258, 262, 262/2, 287, 287/4.
zaslišanje strank – zaslišanje ne stranke – uporabnina - izročitev nepremičnine v posest – vezanost sodišča na prejšnji dokazni sklep
Odgovor na vprašanje, kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, je vsebovan v določbah 258. člena ZPP, po katerih lahko to stori tudi, če druga stranka noče izpovedati ali se ne odzove sodnemu vabilu, pri čemer je slednji pogoj izpolnjen le v primeru njegove uresničitve po (domnevani) volji izostale stranke, ne pa tudi v primeru, ko stranka, ki je povabljena na obravnavo zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem kot stranke, svojo odsotnost z obravnave vnaprej opraviči s priloženimi zdravniškimi potrdili o njeni bolezni. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so bili tokrat navedeni pogoji za zaključek postopka brez zaslišanja tožene stranke izpolnjeni.
Sodišče prve stopnje na svoje prejšnje dokazne sklepe ni vezano.
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ocenilo, da je dovolj določen tožbeni zahtevek, ki vsebuje opis oz. njegovih sestavnih delov, parcelno številko, na kateri objekt leži ter celo opis dela parcele (južna stran), na katerem se objekt nahaja, pri čemer je kot nepomembno izpostavilo okoliščino, ali gre dejansko za en ali za dva objekta, ter dejstvo, da sicer v tožbenem zahtevku niso navedene izmere objekta.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – subjektivna nevarnost - prepoved odtujitve in obremenitve
Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prva alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ). Zakonodajalec je pogoje za izdajo te začasne odredbe omilil v primerjavi s tistimi, ki pogojujejo izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Izkaz navedene predpostavke ni omejen na izkaz delovanja dolžnika niti kogarkoli drugega. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
ZUP člen 147, 147/1, 224, 224/1, 225, 225/1, 260, 260/4. ZPIZ-1 člen 7, 7/6, 10, 39, 39/1, 249, 263, 276, 276/1. OZ člen 131, 190. ZPIZ člen 46, 46/4. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 19.
Kljub temu, da ZPIZ-1 ne ureja ponovne odmere pokojnine, je toženec tožniku višjo starostno pokojnino od že pravnomočno priznane, odmerjeno z upoštevanjem plač, izplačanih v delnicah za leti 1990 in 1991, utemeljeno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve dalje. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu višja starostna pokojnina prizna tudi za nazaj, vse od upokojitve dalje, neutemeljen. Ob pravnomočnosti odločbe o pokojnini, pri kateri toženec ni upošteval plač, izplačanih v delnicah, ni podano protipravno ravnanje toženca, zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini razlike v pokojninah tudi po tej podlagi neutemeljen.
solidarna obveznost – pogodba o naročilu (nalogu) – odvetniško zastopanje
Toženi stranki sta odvetniku skupaj naročili izvršitev storitve zastopanja v različnih sodnih postopkih. Zato okoliščina, da toženka ni bila udeleženka kazenskega postopka, ne vpliva na njeno dolžnost plačila storitev zastopanja tudi v tem postopku. Njena obveznost je namreč solidarna.
zastavna pravica - sklep o zavarovanju - vknjižba po uradni dolžnosti
Podlag za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je lahko le pravnomočni sklep o zavarovanju.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - lastninska pravica
Toženec zgolj na podlagi sklenjene prodajne pogodbe še ni lastnik poslovnega prostora. Ker vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine (smiselna uporaba 30. čl. SZ-1), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Morebitna (ne)oprava vknjižbe še najmanj vpliva na upravnikov položaj; slednji lahko povrnitev založenih stroškov v vsakem primeru zahteva od pravega (zemljiškoknjižnega) lastnika.
V zvezi z vprašanjem popolnosti tožbe se v sodni praksi res pojavljajo navidez ali pa tudi v resnici različna stališča. To ne preseneča, saj enotnega pravila ni in ga tudi ne more biti. Odgovor na to vprašanje je mogoče dati le ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin konkretnega primera. Da je tožba popolna, namreč ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, pač pa le toliko, da omogočijo individualizacijo zahtevka in njegovo nadaljnje obravnavanje. Zato je meja med popolnostjo in sklepčnostjo tožbe včasih zabrisana.
odškodninska odgovornost države - rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Očitek tožnika o nepravilno vodenem izvršilnem postopku je utemeljen. Vendar pa med takšnim ravnanjem sodišča ter tožnikovo škodo ni podana vzročna zveza. Tožnik namreč ne zatrjuje, da se je pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe v Uradnem listu prepričal, da stanovanje ni (bilo) predmet izvršbe in se je zato odločil za nakup. Le v takšnem primeru bi bila tožnikova škoda posledica napačnega ravnanja izvršilnega sodišča.
Če v skladu s 24. členom ZTLR dobroverni graditelj ne more pridobiti lastninske pravice na zemljišču, če se je lastnik gradnji uprl, to še toliko bolj velja za nedobrovernega graditelja.
Ker še ni prišlo do dejanskega prehoda oziroma prenosa koristi na toženo stranko (torej ni še prišlo do izročitve stvari), morebitni obligacijski zahtevek iz tega naslova sploh še ni zapadel oziroma podrejeno vtoževana terjatev še ni nastala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi podrejeni obligacijski zahtevek.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - izjava o premoženjskem stanju - (ne)predložitev izjave - dokazni standard za odločanje o vprašanjih procesne narave
Za odločanje o vprašanjih procesnopravne narave večinoma zadošča izkaz verjetnosti.
Postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse je upravni, ne pravdni postopek.
Splošni pogoji so del zavarovalne pogodbe, zato so del pogodbenega materialnega prava, pogodbeno pravo pa je potrebno pri realizaciji pravic in obveznosti upoštevati.
odškodninska odgovornost organizatorja prireditve - odškodnina – javna prireditev – zagotovitev reda in varnosti na javni prireditvi - redarska služba
Organizator je dolžan organizirati prireditev tako, da je na prireditvi poskrbljeno za red in da nista ogrožena življenje in zdravje udeležencev prireditve. Če gre za večje število udeležencev, mora organizator prireditve zagotoviti rediteljsko službo. Zavarovanka tožene stranke bi se razbremenila odgovornosti za škodni dogodek le v primeru, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, pa je kljub izkazani (profesionalni) skrbnosti prišlo do škodnega dogodka.