ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118. ZPP člen 8, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - grožnja - izguba medsebojnega zaupanja - fizično nasilje
Vsakršno fizično nasilje je nedopustno in predstavlja hudo kršitev delovnih obveznosti, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ravnanje tožnice, grožnja z udarcem in met ključa v obraz sodelavca, je bilo lahko storjeno le naklepno. Tožnica se je zavedala kaj počne in je to tudi želela storiti oziroma je v to vsaj privolila. Okoliščina, da je bila morebiti razburjena zaradi izjave sodelavca in je reagirala hipno, na to ne vpliva. Fizični obračun z metanjem stvari v obraz zaradi izrečenih besed, ki v tem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča niso bile neprimerne, se ne more obravnavati kot obramba. Toženka je dokazala tudi, da je zaradi ravnanja tožnice izgubila zaupanje vanjo, zato delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
DZ člen 161, 163, 164, 166. ZNP-1 člen 3, 42. ZPP člen 112, 112/2.
izdaja začasne odredbe pred uvedbo postopka - veljavnost začasne odredbe - postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - uvedba postopka - predlog za uvedbo postopka - pravočasnost predloga - predlog za spremembo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - nadzorovani stiki - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - dokazno breme - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Namen stikov pod nadzorom je ravno v tem, da se omogoči stike, ne da bi bil otrok izpostavljen fizičnemu ali psihičnemu ogrožanju, ter da se hkrati pod nadzorom strokovnega delavca CSD oceni potek stikov in njihovo koristnost za otroka.
Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se namreč začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00077712
URS člen 23. DZ člen 71, 71/1. OZ člen 46, 46/1, 47, 49. ZPP člen 8, 70, 70-5, 77, 77/1, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-14, 392, 392/1, 392/2, 392/2-1, 393, 393/3, 393/4.
razdelitev skupnega premoženja zakoncev - tožba za razveljavitev sodne poravnave - razlogi za izločitev sodnika - sodelovanje sodnika v isti zadevi pred nižjim sodiščem - več postopkov pred istim sodiščem - sklenjena sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - pravni učinki sodne poravnave - učinek pravnomočnosti - dopustnost sodne poravnave - pravdna in procesna sposobnost - zmota o nagibu - bistvena zmota - zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi - prevara
Zmota o motivu je upoštevna le, če je motiv vključen v pogodbo: postavljen kot pogoj obveznosti ali kot njen razlog (kavza). Ker v obravnavanem primeru ni, se tožnik pri izpodbijanju sodne poravnave nanjo ne more sklicevati.
Izvršnica ni sama nikakršen vir obveznosti. Ločeni sta vprašanji, ali je izvršnica veljavna in ali je veljavna pogodba (ali drug pravni temelj), iz katere izvira z izvršnico zavarovana terjatev. Dolžničina tožba v zadevi VII Pg 1666/2023 se po svojih navedbah drži izključno prvega od navedenih dveh vprašanj, v tožbenem zahtevku pa se močno prevesi k drugemu (s čimer tožba postane nejasna), ko se sodišču predlaga, naj "[u]gotovi […], da ne obstoji obveznost iz izvršnice izdane na podlagi Pogodbe o uporabi storitev A., d.d. št. 00818 z dne 13. 2. 2019." Da lahko eno sodišče prekine postopek zaradi predhodnega vprašanja, ga mora drugo že obravnavati kot glavno vprašanje. Glede na pravkar citirani tožbeni zahtevek pa v tej zadevi ni tako. Lahko bi bilo predhodno vprašanje za stečajno sodišče, ali je bila zadevna izvršnica nična, z vidika druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP (na tem temeljita tako navedena tožba kot izpodbijani sklep), vendar pa tega tožnica v tisti zadevi zares (še) ne iztožuje (dovolj jasno).
ZDSS-1 člen 35. URS člen 23. ZPP člen 12, 72, 72/2, 72/6, 86, 86/3, 86/4.
predlog za obnovo postopka - pooblaščenec odvetnik - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik je 8. 2. 2024 podal predlog za obnovo postopka, ki ga je predsednik senata, ker pravdno dejanje ni bilo opravljeno po pooblaščencu, ki je odvetnik (niti tožnik nima pravniškega državnega izpita - četrti odstavek 86. člena ZPP), z izpodbijanim sklepom z dne 21. 2. 2024 pravilno zavrgel. Obvezno odvetniško zastopanje (ali po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, ki je zaposlen za zastopanje svojih članov in ima pravniški državni izpit - 35. člen ZDSS-1) je v tretjem odstavku 86. člena ZPP predpisano za vsa izredna pravna sredstva, vključno z obnovo postopka. Takšna je na podlagi navedene določbe ZPP ustaljena (in obsežna) praksa vseh višjih sodišč.
Tožnik s pritožbenimi navedbami razlogom za zavrženje predloga za obnovo postopka niti ne oporeka. Ker je bil predlog zavržen, je njegova vsebinska presoja utemeljeno izostala. Glede na navedeno so nebistvene njegove pritožbene navedbe glede upoštevanja prilog.
ZPIZ-2 člen 413, 413/1. ZDR-1 člen 142. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5.
voznik avtobusa - poklicno zavarovanje - prispevki - delovni čas
Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja je določil, da se za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo, v smislu določb 220. člena Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, šteje delovno mesto voznik tovornjaka z nosilnostjo pet ali več ton. Pogoja, da voznik prebije na takšnih delih najmanj 80 odstotkov vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu, ni mogoče tolmačiti na način, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 odstotkov letnega fonda ur dela, ampak v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za dejanski delovni čas, prebit na delih voznika avtobusa, se tako v smislu sklepa šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, vključno z nalogami, ki niso vožnja, kar enako velja za voznike avtobusov, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje in se sklicevalo na relevatno sodno prakso. V zvezi z vozniki tovornjakov z nosilnostjo pet ton ali več je bilo odločeno s sodbo VDSS Pdp 182/2023 z dne 19. 9. 2023.
sklep o zavrženju kazenske ovadbe - vročitev - oškodovanec - rok za vložitev obtožnega predloga
Prvi odstavek 60. člena ZKP in prvi odstavek 161. člena ZKP sicer izrecno ne določata, da bi moral državni tožilec v primeru izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, tega osebno vročiti oškodovancu, vendar le to terjata načeli pravičnosti in enakega varstva pravic, navedeno pa potrjuje tudi sodna praksa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00078130
ZD člen 52, 57, 58, 163, 207, 213, 213/4. OZ člen 771, 772, 778. ZPP člen 153, 153/3, 243, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8.
pritožba zoper sklep o dedovanju - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti - nestrinjanje z vodenjem postopka - zapuščinska obravnava - oprava naroka - zavarovanje zapuščine - upravitelj zapuščine - določitev odvetnika - pravica do izjave v postopku - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - vračunanje darila pri oporočnem dedovanju - neveljavnost oporoke - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - dedovanje na podlagi zakona - vračunanje daril in volil v dedni delež - zahteva za vračunanje - trditveno in dokazno breme - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - nevložitev tožbe - nadaljevanje postopka - način določitve vrednosti darila - dokaz z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - plačilo predujma za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - posledice neplačila predujma - domneva umika zahteve - naloge upravitelja zapuščine - plačilo upravitelja
Vračunanje daril in volil v dedni delež je medsebojna dolžnost in pravica sodedičev. Sodišče ga ne opravi po uradni dolžnosti, ampak le, če ga dediči zahtevajo. Trditveno in dokazno breme za obstoj in vrednost darila, ki naj se vračuna sodediču v dedni delež, je na dediču, ki zahteva vračunanje.
Upravitelj zapuščine je pooblaščenec dedičev za posle rednega upravljanja in ohranjanje vrednosti zapuščine. Vse ostale posle za dediče lahko sklepa le z odobritvijo sodišča. Kadar sodišče za upravitelja zapuščine postavi odvetnika, mora slednji poročati o stanju poslov in po opravljenem poslu podati račun. Za opravljeni posel je upravičen do običajnega plačila po Odvetniški tarifi.
ZPP člen 286b, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 270, 270/1.
odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost delavca - elementi odškodninskega delikta - voznik tovornega vozila - tovor
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je toženec ravnal hudo malomarno, ko je potrdil prevzem tovora, ne da bi se prepričal o ujemanju podatkov o tovoru in prevoznih listin, ki so mu bili posredovani preko CVS komunikacije, oziroma ko je nato potrdil prevzem ene pošiljke manj od naročenih, ne da bi o tem obvestil disponentko in dobil njeno privolitev. Neresnična je pritožbena navedba, da naj bi toženec jasno in prepričljivo izpovedal, da mu špediter ni želel izpolniti in podpisati tovornega lista, saj to iz njegove izpovedi ne izhaja. Toženec pred sodiščem prve stopnje ni prerekal trditve tožeče stranke, da bi moral o manjkajočem tovoru obvestiti pisarno. Izpovedal je le, da so eno paleto vzeli nazaj dol, rekoč, da gre za B., in je nato to javil disponentki po telefonu. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženec ni dokazal, da bi disponentka potrdila spremembo tovora oziroma prevzema in nakladanja štirih palet. Zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta poleg hudo malomarnega ravnanja podana druga elementa odškodninskega delikta (vzročna zveza in škoda v vrednosti izgubljene pošiljke, ki jo je tožeča stranka konkretizirala v dopolnitvi tožbe z dne 25. 3. 2021). Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni utemeljila, za kakšno škodo gre, in da je tožbeni zahtevek nesklepčen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00077778
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 437.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - zavrženje zasebne tožbe - konkretizacija zakonskih znakov - goljufiv namen
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da navedene obljube po ustvarjanju skupnega življenja in izkazovanje ljubezenskih čustev ne zadostijo zakonskemu znaku kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, takšno domnevno lažnivo prikazovanje čustev, ki naj ne bi bila pristna in bi naj bila izkazana z namenom preslepitve partnerja, pa se v opisu tudi ne nadaljuje z navajanjem dejstev, ki bi to potrjevala, temveč zgolj s sklepanjem, da mu je zamolčala, da želi vezo z njim zgolj z namenom, da od njega pridobi denarna sredstva. Samo dejstvo, da se je veza med njima končala in da se je obdolženka začela zasebnemu tožilcu vedno bolj izmikati in do njega ni kazala več ljubezenske naklonjenosti, ne pomeni navajanja tistih konkretnih dejanskih okoliščin, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, iz katerih bi bil nedvomno razviden preslepitveni namen in bi omogočale učinkovito obrambo obdolženke, pri čemer nasprotno od tega, kar ji očita obtožba, to je da je lažno prikazovala ljubezenska čustva do zasebnega tožilca, kar naj bi bila podlaga njenega preslepitvega namena, niti ni mogoče izkazati.
Zakon sicer res določa fikcijo, da se šteje, da je pisanje vročeno, če ga naslovnik v 15 dneh od dne, ko je bilo na njegovem naslovu puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ne dvigne, vendar je to fikcijo treba razlagati v luči pravice do izjave in namena vročanja, ta pa je zagotoviti, da se naslovniki s pisanjem seznanijo. Če se v postopku izkaže, da storilec na naslovu dejansko ne živi (niti tam ne živijo člani njegove družine), pisanja ni mogoče šteti za vročenega.
Sodišče ima v določbi 287. člena ZPP pravno podlago, da dokaznim predlogom ugodi ali jih zavrne, zato vsaka zavrnitev dokaznega predloga ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.
ustavna pravica do enakosti pred zakonom - ustavna pravica do enakega varstva pravic - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - postopek delitve solastnine - sklenjena sodna poravnava - skupni stroški postopka - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodne takse
Nasprotna udeleženca tako krijeta le svoj del skupnih stroškov in ne tudi dela, ki odpade na predlagateljico. Dejstvo, da je bila predlagateljica v postopku oproščena plačila sodnih taks in stroškov izvedenke, tako v ničemer ne vpliva na odločitev, da gre za skupne stroške, ki bremenijo vse udeležence postopka, le da teh nasprotna udeleženca nista dolžna povrniti predlagateljici (kot bi jih bila v primeru, če bi jih predlagateljica predhodno založila v celoti sama), temveč jih morata plačati na račun Okrajnega sodišča v Trbovljah oziroma v proračun Republike Slovenije.
ZKP člen 283, 283/1. URS člen 14, 14/2, 15, 15/3, 15/4, 22, 25, 27, 156.
ustavnost zakonske določbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - ugovor zoper obtožnico - pravica do pritožbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - pravica do obrambe - domneva nedolžnosti
Zakonska ureditev, ki ne ureja možnosti pritožbe obdolženca zoper sklep, s katerim je njegov ugovor zoper obtožnico zavrnjen, po oceni pritožbenega sodišča zato ni protiustavna in obdolženec v njem ni prikrajšan za svoje pravice. Državni tožilec ima v primerih iz prvega odstavka 283. člena ZKP pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje, ker postopka v primeru, če ne vloži pritožbe, ni in tako ne more več utemeljevati obtožbe, medtem ko lahko obdolženec svoje navedbe v nadaljnjem postopku ponovi in utemeljuje ter so lahko tudi predmet presoje instančnega sodišča, če zoper obsodilno sodbo vloži pritožbo.
ukrepi po zpnd - časovna omejenost ukrepov po zakonu o preprečevanju nasilja v družini (zpnd) - opredelitev nasilja v družini - fizično nasilje - opredelitev družinskih članov - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - dokazna ocena - načelo sorazmernosti
Sodišče je ustreznost ukrepa pretehtalo z vidika načela sorazmernosti - torej njegove nujnosti, primernosti in interesov žrtve ter povzročitelja nasilja. Ustrezno je upoštevalo čas trajanja, intenziteto in vrsto nasilja, trajanje ukrepa v dolžini treh mesecev (oziroma omejitev trajanja ukrepa) pa je mogoče tako po tretjem odstavku (če sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika stanovanja v skupni uporabi) kot po četrtem odstavku 21. člena ZPND (če je povzročitelj nasilja sam ali s tretjo osebo lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi). Ukrep lahko traja le toliko časa, kot je nujno potrebno, saj gre za močan poseg v lastninsko oziroma solastninsko pravico nasprotnega udeleženca.
Ker je obdolženi kljub izrečenim ukreom prepovedi približanja oškodovanki, z nasiljem nadaljeval, oz. ga celo stopnjeval, zato je pripor neogibno potreben za varnost ljudi (zlasti oškodovanke).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085805
ZKP člen 148, 148/6, 339, 339/3, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - odvzem predmeta - obdolženec kot priča v istem postopku - silobran - kazenska ovadba kot dokaz
Obdolženec v lastni zadevi ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva, kar je upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki je tako obdolženega B. B. kot tudi obdolženega A. A. pravilno obravnavalo in zaslišalo kot obdolženca.
lastnik vozila - odgovornost lastnika vozila za prekršek - pravna oseba - odgovorna oseba pravne osebe
Izpodbojna domneva storilca prekrška je predvidena tudi v primeru, ko je lastnik vozila pravna oseba, le da se v takem primeru domneva ne more vzpostaviti glede lastnika vozila, saj je jasno, da pravna oseba ne more biti voznik in s tem storilec prekrška. Zakon je moral za tak primer določiti fizično osebo glede katere se bo vzpostavila domneva in to je odgovorna oseba pravne osebe. V plačilnem nalogu je zato storilec pravilno naveden kot kršitelj, saj njegova odgovornost ne temelji na določbi 15. a člena Zakona o prekrških, temveč je zakon vzpostavil izpodbojno domnevo, da je on storilec prekrška.
ZNP-1 člen 40, 161. ZST-1 člen 10, 10/3. ZBPP člen 26.
povrnitev stroškov nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - sklenitev sodne poravnave - odločitev o stroških postopka - razdelitev stroškov - skupni stroški postopka - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse
Za nepravdne postopke je v sodni praksi sprejeto utrjeno in enotno stališče, da se takšna sodna taksa obravnava kot skupni strošek postopka, ki se po njegovem koncu skladno s 40. in 161. členom ZNP-1 razdeli med vse udeležence postopka. S tem torej taksa izgubi svojo pravno naravo sodne takse in postane strošek postopka, kar pomeni, da s sklepom z dne 18. 1. 2023 nasprotnemu udeležencu v plačilo ni bila naložena sodna taksa, temveč skupni stroški postopka. Že iz tega razloga zato nasprotni udeleženec v tej fazi postopka oprostitve plačila sodne takse več ne more doseči oziroma se plačilu tega stroška ne more izogniti s predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
ZKN člen 59, 59/8. ZPP člen 286, 338, 338/1, 338/1-1, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-14, 339/2-15, 353, 366.
mejni spor - upravni postopek - urejena meja - katastrska meja - sodna določitev meje - izvedensko mnenje - zadnja mirna posest
Delno urejena točka pa pomeni točko, ki je določena v upravnem postopku, v kateri se neurejena meja stika z urejeno mejo. Kar pomeni preprosteje, da se je sporna točka določala le glede meje med državno cesto in spornima nepremičninama, ne pa tudi glede meje med spornima nepremičninami.