OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2.
pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primerna višina odškodnine - odškodnina za bodočo škodo - delno plačilo odškodnine za strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški postopka - uspeh po temelju in po višini
Glede ne ugotovitve izvedenca, izpovedbo tožnice ter starost tožnice, ki je ob škodnem dogodku bila stara 55 let, trajanje in intenzivnost bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odškodnino v višini 4.320,00 EUR dosodilo nekoliko prenizko. Upoštevajoč izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje v nezadostni meri upoštevalo trajanje tožničinih bolečin. Iz izvedenskega mnenja namreč izhaja, da je tožnica močne bolečine, ki jih je blažila z nesteroidnimi antirevmatiki in opiatskimi analgetiki trpela vse do operacije, ki je bila 18. 2. 2018. V tem času je bila povsem odvisna od drugih zaradi bolečin, nakar se ji je 2 do 3 mesece po operaciji močna bolečina vrnila, saj je imela zelo boleče noge, krče, bolečine v kolkih, kolenih in gležnjih. Zaradi intenzivnosti bolečin je morala zraven jemati še pomirjevala, opiate, zdravila proti krčem in druge analgetike. Iz izvedenskega mnenja tako izhaja, da je skupna doba trajanja hudih bolečin bila skoraj eno leto.
oprostitev plačila sodne takse - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - oprostitev plačila v postopku na prvi stopnji - oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek - postopek zavarovanja - razveljavitev plačilnega naloga
Tudi iz sodne prakse jasno izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku. To pomeni, da je stranka oproščena plačila vseh taks, ki nastanejo v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek zavarovanja v tem pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se je začel z vložitvijo predloga dne 6. 5. 2024. Postopek zavarovanja v okviru pravde je del postopka pred sodiščem prve stopnje.
OZ-UPB1 člen 179, 181. ZPP člen 353, 358, 358/1-6.
denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - kaznivo dejanje posilstva - sporna višina odškodnine - kršitev dostojanstva - odškodnina za telesne bolečine - intenziteta in trajanje strahu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerna višina odškodnine
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, nepremoženjska škoda iz 181. člena OZ ne izključuje drugih oblik nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če so te nastale in so se pojavile v posebej izraziti obliki.
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupni višini 22.000,00 EUR, kar predstavlja dobrih 15 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe. Tako odmerjena je skladna s težo škodnega dogodka, upošteva načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine, prav tako je v okvirih sodne prakse v primerljivih zadevah, kjer je razpon dosojenih odškodnin nekje med 8 in 14 povprečnimi plačami, zato prisojena odškodnina v obravnavani zadevi ni previsoka.
V primeru že obstoječega pravdnega postopka, ko se nad toženo stranko začne stečajni postopek, mora tožeča stranka zaradi načela koncentracije stečajnega postopka v zakonsko določenem roku prijaviti vtoževano terjatev v stečajnem postopku in v primeru njenega prerekanja v prekluzivnem roku nadaljevati pravdni postopek, sicer njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Vendar pa to velja le za terjatve iz 20. člena ZFPPIPP. Če pa teče pravdni postopek proti stečajnemu dolžniku glede tožbenega zahtevka, v katerem ni vsebovana terjatev iz 20. člena ZFPPIPP, se pravdni postopek nadaljuje (ko ga prevzame stečajni upravitelj ali ko ga sodišče pozove, da to stori) in mora sodišče o takem zahtevku vsebinsko odločiti.
pravica do popravka - pravica do objave popravka - objava na spletni strani - sprememba prvostopenjske odločitve - zahteva za objavo popravka - vsebina zahtevka za popravek - formalni pogoji za objavo popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - popravek v širšem smislu
Za presojo o utemeljenosti zahtevka ni odločilno, da je toženka zavrnila objavo popravka s sklicevanjem na drug odklonitveni razlog, kot ga je navedla v pravdi, niti njeno ravnanje po prejemu zahteve za objavo popravka. ZMed ne daje podlage za omejitev ugovorov odgovornega urednika v pravdi, toženkino ravnanje po prejemu zahteve pa ni povezano s presojo v tem postopku, tj. ali so podane morebitne ovire za objavo zahtevanega popravka.
spor o pristojnosti - društvo kot stranka postopka - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora
Društvo ne spada v krog oseb, za katere po subjektivnem kriteriju veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
registrski računi - ukinitev - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Centralna klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD) je v skladu 48. členom ZNVP-1 do 30. septembra 2016 ukinila registrske račune pravnih oseb, do 1. januarja 2017 pa registrske račune drugih oseb. Vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, so lahko le-te do 31. 8. 2019 prenesli na trgovalne račune, po tem datumu pa je KDD na podlagi drugega odstavka 48.a člena ZNVP-1 vse nematerializirane vrednostne papirje, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, prenesla v dobro skupnega namenskega računa za prenos na tožnico, ki ga je vodila KDD.
aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - stranka postopka
Tožnica je v tej pravdi vtoževala določena plačila v dobro rezervnega sklada, za kar ima kot upravnica (po samem zakonu) aktivno procesno legitimacijo. Je ena od glavnih strank tega pravdnega postopka. Ker je bil njen zahtevek zavrnjen, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jo bremeni stroškovna obveznost.
Stroškov konkretne pravde ni mogoče naložiti tretjim osebam (etažnim lastnikom), ki v njej niso sodelovale.
ZKP člen 34, 34/1, 452b, 462. Sodni red (2016) člen 155. Pravilnik o programu in načinu izvedbe osnovnega in rednega usposabljanja za sodnike, državne tožilce, policiste, zagovornike in poravnalce, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku (2021) člen 10.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - mladoletniška kriminaliteta - pomanjkanje sodnikov - razlogi za prenos pristojnosti
Kar se tiče pridobivanja dodatnih znanj s področja mladoletniškega prestopništva, ki ga za sodnike za mladoletnike in druge akterje, ki sodelujejo v postopku zoper mladoletnike, predvideva 452.b člen ZKP, pa je pojasniti, da ZKP teh dodatnih usposabljanj s področja mladoletniškega prestopništva ne opredeljuje kot obvezen pogoj za udeležbo v kazenskem postopku in zato zgolj okoliščina, da se ga sodnik za mladoletnike (še) ni udeležil, samo po sebi še ne pomeni, da ne bo mogel opravljati svoje funkcije.
procesna predpostavka - pravdna sposobnost stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - zakoniti zastopnik - pravilno zastopanje strank - procesna nesposobnost - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - odpravljene pomanjkljivosti - smrt stranke med postopkom - pravni naslednik pravdne stranke - vstop dedičev v pravdo
S tožničino smrtjo so v njen položaj po samem zakonu vstopili dediči. Ovira v zvezi s procesno nesposobnostjo osebe, ki je prvotno nastopala na tožeči strani, je za nadaljnji tek postopka odpadla. Ni razloga, da dediči ne bi mogli odobriti vložene tožbe. Argument izpodbijanega sklepa, da bi s tem pridobili več pravic, kot jih je imela prvotna tožnica, ni prepričljiv. Za presojo o odpravljivosti pomanjkljivosti ni bistveno, kdo odpravi oviro - tožnik sam ali zakoniti zastopnik. Tudi zakoniti zastopnik ravna v imenu in za račun tožnika. Njegova dejanja štejejo za ravnanja stranke. Izjavo o odobritvi tožbe (in drugih procesnih dejanj) poda torej tožnik. Ni razloga, da je po njegovi smrti ne bi mogel podati njegov dedič.
DZ člen 157, 161, 163, 163/2. ZIZ člen 29a, 273b. ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - predlog za izdajo začasne odredbe - režim izvajanja stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za izdajo začasne odredbe - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - neobvezna izvedba naroka - odsotnost na delu naroka - pravica do izjave v postopku - možnost izjasnitve o vseh okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe - predlog za preložitev naroka - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odpoved pravici do obravnavanja dokazov - ugovor kot pravno sredstvo - nedovoljen ugovor - dovoljenost pritožbe zoper izdano začasno odredbo
V postopku zavarovanja oprava naroka ni obvezna. Pravici do izjave je zato zadoščeno, če ima stranka možnost pisne izjasnitve.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - obseg in način izvajanja stikov - plačilo stroškov prevoza - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - stiki pod nadzorom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave
Pri določitvi časa, ki ga deklici po začasni odredbi preživita z očetom, in načinu prehajanja med starši sodišče ni prezrlo nobene od pomembnih okoliščin. CSD v mnenju ni opozoril le na potrebo po jasni in predvidljivi ureditvi stikov, ampak izpostavil tudi pomen ohranitve povezanosti med deklicama in očetom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00082759
OZ člen 131, 352, 352/1. ZUP člen 36. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - intervencija policistov - protipravnost ravnanja - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlogi - vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - vedenje o škodi in povzročitelju - dokazi in dokazovanje - postavljanje vprašanj priči - dokazno pomembna in odločilna dejstva - pretrganje zastaranja - policijski postopek
Materialnopravni zaključek, da tožnik ni upravičen do zahtevane odškodnine, sodišče prve stopnje prvenstveno opira na presojo, da je njegov tožbeni zahtevek zastaran po prvem odstavku 352. členu OZ, ker je minilo več kot tri leta od takrat, ko je tožnik izvedel za škodo in za njenega povzročitelja. Nadalje pa svoj zaključek sodišče opira tudi na presojo, da tožnik ni izkazal protipravnosti ravnanja delavcev države.
Zaključka sodišča o nujnosti oprave intervencije pritožnik ne izpodbija. Četudi bi policist A. A. že na policijski postaji izvedel za obstoj odklonitvenega razloga po 36. členu ZUP, kot trdi tožnik, bi intervencijo vseeno moral opraviti, ker je bila na pristojni policijski postaji v času intervencije aktivna zgolj ena intervencijska patrulja, sestavljena iz uniformiranih policistov.
sporazum o delitvi skupnega premoženja - določljivost obveznosti - davčne obveznosti - kdaj je predmet določljiv - zakonske zamudne obresti - pobotni ugovor - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve
Po prvem odstavku 38. člena OZ je predmet obveznosti določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi. Ker je ničnost ultima ratio, je pravilno široko razumevanje določbe. Morebitna toženkina neseznanjenost s podatki, ki bi ji omogočali izračun, še ne pomeni, da ta dejstva ob sklenitvi pogodbe niso obstajala in bi se torej lahko z njimi seznanila. Bistveno je, da so dejstva, od katerih je bila odvisna višina morebitne obveznosti, ob sklenitvi pogodbe že obstajala, odločitev o morebitnem obstoju in višini pa sta prepustila pristojnemu organu. Obveznost je bilo torej mogoče določiti, ne da bi stranki morali skleniti nov dogovor.
pritožba zoper sklep o podaljšanju - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - laična pritožba - odvzeta poslovna sposobnost - nepredvidljivost - duševna manjrazvitost - center za socialno delo kot skrbnik - izvedensko mnenje - dokaz z zaslišanjem izvedenca - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice stranke do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med odločilnimi dejstvi in sodbo
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo ugotovitve izvedenca, a jih je v nadaljevanju v celoti ignoriralo. Res sodišče s pomočjo izvedenca, strokovnjaka, ugotavlja dejansko stanje, pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanu pa je v pristojnosti sodišča. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da mora imeti pravna presoja sodišča, še posebej v obravnavanem primeru, ko gre za statusno zadevo in hud poseg v osnovne pravice in svoboščine nasprotnega udeleženca s prisilnim pridržanjem na varovanem oddelku SVZ, (vsaj minimalno) podlago v dejanskih ugotovitvah. Navedeno potrjujejo določila 43. člena in 47. člena ZDZdr, ki predpisujejo obvezno sodelovanje izvedenca psihiatra z izdelavo mnenja in obveznim zaslišanjem na naroku. S tem je udeležencu postopka, o pridržanju katerega se odloča, v največji možni meri zagotovljena tako strokovna kot pravna presoja.
dokazovanje z izvedencem - pravica do izjave - pritožbena obravnava
Strankina pravica do izjave sega tudi na področje dokazovanja. Stranki ta pravica omogoča predlagati dokaze, se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti do rezultatov dokazovanja. V ta sklop brez dvoma spada tudi pravica stranke podajati pripombe k pisnim izvedenskim mnenjem in v zvezi s tem predlagati dodatno zaslišanje izvedenca zaradi razjasnitve teh pripomb ne glede na to, da gre za dokazovanje dejstev, za katera dokazno breme nosi nasprotna stranka. Na drugi strani je neločljiv sestavni del te pravice dolžnost sodišča, da se s pripombami k izvedenskemu mnenju strank seznani in se do njih (če so te dopustne in za odločitev pomembne ter niso očitno neutemeljene) tudi opredeli.
Naloga pritožbenega sodišča na eni strani in pritožnikov na drugi strani je zamejena s pravilom o mejah pritožbenega preizkusa iz že navedenega 350. člena ZPP.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - spremenjene razmere - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje je glede tega, ali morebitne spremenjene okoliščine in otrokova korist narekujejo spremembo trenutne odločbe o stikih (osmi odstavek 141. člena DZ), pridobilo mnenje CSD skladno z določbo prvega odstavka 98. člena ZNP-1. Ker ima CSD po sodni praksi ravno zaradi dolžnosti, da poda mnenje glede koristi otroka, status pomožnega preiskovalnega organa oziroma celo skrbnika javnega interesa pri varstvu korist otrok, se pomen mnenja CSD približuje izvedenskemu mnenju.
kolizijski skrbnik otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - konfliktnost med starši - navzkrižje interesov - zavarovanje koristi otrok
Pritožnik zmotno meni, da gre v konkretnem primeru le za kolizijo interesov med starši. Avdiovizualno snemanje otroka za dokazovanje, huda konfliktnost med staršema, seznanjanje otroka s postopkom namreč ni več usmerjeno v varovanje največje koristi mladoletnega otroka, temveč vzbuja dvom, da sta starša v postopku zmožna poskrbeti, da se izrazijo tudi interesi ter koristi otroka in ne le njuni lastni interesi.
Pravna podlaga za odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika je v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Kolizijski skrbnik se torej postavi takrat, ko se pri sodišču vzbudi dvom, ali starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje, temveč predvsem interese in koristi otroka.
Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31. DZ člen 141, 141/1, 159, 161. ZNP-1 člen 100. ZPND člen 4, 4/2.
odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o stikih - stiki med očetom in otrokom - začasna ukinitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - zdravstveno stanje - pravica do stikov z otrokom
Domneva, da so stiki z nerezidenčnim staršem otroku v korist, velja le, če ni kakšnih posebnih okoliščin. Če pa je z verjetnostjo izkazano, tako kot v obravnavanem primeru, nasilje starša nad otrokom, je domneva o koristnosti stikov obrnjena: domneva se, da stiki niso v korist otroka in da starš, ki izvaja nasilje, nima stikov. Obrnjeno domnevo zahteva 31. člen Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki nalaga državam pogodbenicam, da izvajanje varstva, vzgoje in stikov zagotovijo na način, ki ne ogroža pravic in varnosti žrtve nasilja ali otrok. Sodišče mora torej v skladu z Istanbulsko konvencijo zagotoviti, da stiki ne ogrozijo otroka in starša, ki sta žrtev nasilja.