Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku moralo odločiti o reparacijskem zahtevku za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Ker je bilo s prvo sodbo sodišča prve stopnje ugotovljeno, da je bila s strani toženke podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, sodišče pa je na podlagi 118. člena ZDR-1 pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo, je skladno s 1. odstavkom 118. člena ZDR-1 nastopila pravna podlaga za priznanje vtoževanih terjatev, ki v bistvu predstavljajo restrikcijski zahtevek, to je vzpostavitev stanja, kakršno bi bilo, če nezakonitega ravnanja delodajalca ne bi bilo. Tudi sicer je glede posledic nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izoblikovano stališče, da je v takem primeru delodajalec dolžan vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred izdajo nezakonite odpovedi in zagotoviti delavcu takšen pravni položaj, kot da nezakonitega ravnanja delodajalca ne bi bilo.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZSPJS člen 22e.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. OZ člen 347, 347/1, 365.. ZDR-1 člen 202.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov razlik v plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske razlike v plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od neto zneskov razlik v plači, ob upoštevanju bruto zneskov, od dneva zamude pri plačilu mesečnega prikrajšanja do dneva vložitve tožbe, tj. do 14. 7. 2009. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice (posameznih neto mesečnih razlik v plači) natekle do vključno 13. 7. 2006.
stranska intervencija - pravni in ekonomski interes - predhodno vprašanje - osebni stečaj - stečajna masa - upniško dolžniško razmerje - odpust dolga v osebnem stečaju
Ker je pritožnica izkazala, da je rešitev v tej pravdi predhodno vprašanje za odločitev o predlogu za odpust dolga v stečaju, ima pravni interes, da se kot stranska intervenientka pridruži na strani tožnika.
ZPP člen 77, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 386.
začetek postopka osebnega stečaja - uvedba osebnega stečaja nad tožencem - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - pritožbeno sklicevanje na napačno zastopanje - nepravilno zastopanje
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil tekom pravdnega postopka nad tožencem začetek postopek osebnega stečaja, kar je vplivalo na njegovo poslovno in pravdno sposobnost. Podana je bistvena kršitev postopka.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
invalidska pokojnina
Ker je bila tožniku pravica do sorazmernega dela pokojnine pri tožencu priznana z upoštevanjem slovenske, hrvaške in srbske dobe, med tem ko tožnik bosanske zavarovalne dobe nima, in z uporabo tretjega mednarodnega sporazuma, pogoji za preračun oziroma ponovno odmero pokojnine pri tožencu po 37. členu BBHSZ niso izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018287
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/1, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11, 373. KZ-1 člen 251, 251/3.
kaznivo dejanje ponarejanje listin - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - prosta presoja dokazov - ocena verodostojnosti priče - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zagovornica na več mestih v pritožbi izraža nestrinjanje s posameznimi ugotovitvami sodišča prve stopnje in sprejetimi zaključki, kar pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to zmotno meni pritožnica. Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč sodišče prve stopnje vse izvedene relevantne dokaze, vključujoč zagovor obdolženca, analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi sprejelo pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obdolženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi. Zato pritožbeni očitek o pristranskosti sodišča prve stopnje pri ocenjevanju izpovedb posameznih prič ni utemeljen.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZSPJS člen 22e.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdv člen 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - zastaranje - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - plačilo razlike plače
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice natekle do vključno 13. 7. 2006.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je materialnopravno zmotna odločitev prvostopnega sodišča, da ni pogojev za vsebinsko odločanje o pobotnem ugovoru toženke, ker terjatvi strank nista pobotljivi.
V tem sporu ni sporno, da se terjatvi obeh strank glasita na denar. Tudi ni sporno, da je tožnikova terjatev že zapadla. Vprašanje pa je, ali je že zapadla terjatev toženke. Njena terjatev po svoji naravi predstavlja odškodninsko terjatev delodajalca zoper svojega bivšega delavca. Takšna terjatev pa zapade takrat, ko se izve za škodo in kdo jo je povzročil ter se od povzročitelja zahteva povrnitev.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - abstraktna bančna garancija - bančna garancija na prvi poziv - neupravičeno unovčenje bančne garancije - unovčitev bančne garancije - prepoved unovčitve garancije - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na razmeroma enotna stališča pravne teorije in sodne prakse, da je kljub abstraktnosti bančne garancije prepoved unovčenja bančne garancije dopustna, če je upravičenec iz garancije ob unovčenju garancije ravnal zvijačno, v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, ali, če je svoje pravice zlorabil. Pri tem seveda ne more biti pomembno, da je dolžnik zahtevek za unovčenje garancije vložil pravilno oz. na način, kot je bil dogovorjen v pogodbi oziroma bančni garanciji (pritožba utemeljeno opozarja, da ga najbrž pravilno vložijo tako pošteni kot nepošteni dolžniki).
Ker v tožničinem primeru ni izpolnjen pogoj preživljanja in s tem pogoj, določen v 56. členu ZPIZ-2 za pridobitev pravice do družinske pokojnine, je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca in priznanje pravice do družinske pokojnine zavrnilo.
skrbnik za poseben primer - postavitev posebnega zastopnika otroku - izpodbijanje očetovstva
Iz citiranih določb tako izhaja, da otrok, ki še ni dopolnil 15 let nima pravdne sposobnosti (ne more samostojno opravljati procesnih dejanj) in ga mora v primeru nasprotja interesov v sporu s starši zastopati posebni skrbnik po določbi 213. člena ZZZDR (tega postavi pristojni CSD) ali poseben zastopnik po določbi četrtega odstavka 409. člena ZPP (tega postavi sodišče). V primeru, da je otrokova želja, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva in je taka želja v skladu s koristmi otroka, ni razloga, da sodišče otroku ne postavi posebnega zastopnika, katerega naloga pa ne bo samo vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva temveč tudi tožbe na ugotovitev očetovstva, v primeru, da obstajajo dokazi za vložitev takšne tožbe.
Določbe 6. odstavka 36. člena ZSVarPre torej ni mogoče uporabljati in razlagati tako, da se o socialno varstvenih prejemkih, ko je nova odločba izdana šele po 1. 4., o pravicah iz javnih sredstev pa je že odločeno z veljavno in pravnomočno odločbo, lahko odloča za nazaj, vse od 1. 4. dalje, temveč le za naprej, od izdaje nove odločbe dalje.
Ker ZSVarPre v 6. odstavku 36. člena ne daje zakonske podlage za poseg v pravnomočno odločbo, posledično ni mogoče uporabiti 44. člena ZUPJS, ki določa dolžnost vrnitve neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po tej določbi ZUPJS so javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 43. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ne gre niti za stanje iz 43. člen ZUPJS, ko bi tožnik relevantne podatke prikazoval lažno ali bi jih zamolčal ali ne bi pravočasno sporočil podatkov ali bi sporočil neresnične podatke in bi do razveljavitve odločbe prišlo iz razlogov na njegovi strani. Ker vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev oziroma pogoje za njihovo vračilo, ki torej v obravnavnem primeru niso izpolnjeni, ZUPJS ureja specialno, ni mogoče uporabiti splošnih obligacijskih pravil o neupravičeni pridobitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC00006755
ZSReg člen 17, 17/1, 36, 36/1. ZNP člen 4, 4/1. ZSDU člen 89, 93, 95, 96.
kontradiktornost postopka - svet delavcev - dovoljenost pritožbe - vpis delitve družbe v sodni register - izločitev premoženja - odgovor na predlog
Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivali na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanjil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.
Če je sodišče prve stopnje udeležencu priznalo status in mu poslalo dokumentacijo predlagatelja, bi mu moralo dati jasno navodilo, ali mu jo pošilja v vednost, se pravi da ne pričakuje odgovora, ali da mu jo pošilja v odgovor. Če to drugo, bi mu moralo dati primeren rok in na ta način zagotoviti kontradiktornost postopka.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. URS člen 58, 58/1.. ZDR člen 6, 206.. ZDavP člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - zastaranje - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice natekle do vključno 13. 7. 2006.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZSPJS člen 22e.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdv člen 14, 14/2, 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača nezastarane kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Iz tako oblikovanega izreka je razvidno, da imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti, ki so se od prisojenih glavnic (prikrajšanja pri plači) natekle do vključno 13. 7. 2006.
ZDR člen 73, 73/4.. ZDR-1 člen 75, 75/3, 75/4, 111.. OZ člen 433.
odpravnina - pravna oseba - stečajni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prevzem dejavnosti
Iz določbe 75. člena ZDR-1 izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev. Delavci, ki jim delovno razmerje pri prenosniku preneha po datumu prenosa, pa niso prešli k prevzemniku, pa bi morali zatrjevati, da je tudi zanje nastala situacija, ko bi morali biti preneseni k delodajalcu prevzemniku. Ti bi torej morali zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku, da bi lahko vzpostavili njegovo solidarno odgovornost za dolgove iz naslova delovnega razmerja, ki so nastali pred prenosom.
ZPIZ-2 člen 99, 103, 103/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje - strokovno vprašanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-233/15-17 z dne 19. 10. 2017 gre pri tovrstnih vprašanjih za medicinsko in ne za pravno vprašanje, saj gre za ugotavljanje medicinskih dejstev. Sodišče za ugotavljanje takšnih dejstev, ki pa so odločilnega pomena za rešitev zadeve, nima potrebnega medicinskega znanja, da bi samo ugotavljalo obstoj okoliščin, določenih v tretjem odstavku 103. člena ZPIZ-2 (ali uživalec potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege). Tožnik je iz navedenega razloga podal dokazni predlog za postavitev neodvisnega izvedenca medicinske stroke. Pritožbeno sodišče meni, da sodišče brez pomoči oseb z ustreznim medicinskim znanjem ne more odločiti o navedenih vprašanjih ter je tako sodišče tožniku z zavrnitvijo predloga za postavitev neodvisnega izvedenca odvzelo možnost učinkovite obrambe zoper ugotovitve izvedenskih organov tožene stranke.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1.. ZVZD-1 člen 5, 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
V primeru, če delodajalec svojim delavcem da nejasna navodila za opravljanje dela in pride v posledici tega do škodnega dogodka, je podana krivdna odgovornost delodajalca za nastalo škodo.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. URS člen 58, 58/1. ZSPJS člen 22e. ZDR člen 6, 206.. ZDR-1 člen 202. OZ člen 347, 347/1, 365. ZDavP-2 člen 352, 352/6. ZOdvT člen 19.
plačilo razlike plače - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvajala tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 + 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice (zapadlosti posameznih neto mesečnih prikrajšanj pri plači) natekle do vključno 13. 7. 2006.