podaljšanje roditeljske pravice - polnoletni otrok - odvzem roditeljske pravice - pogoji za odvzem - otrokova korist - duševna prizadetost - težja telesna prizadetost
Če je roditeljska pravica obstajala do polnoletnosti, jo je treba podaljšati (in to obema staršema), razen če bi bili podani razlogi za njen odvzem. Drugih omejitev za podaljšanje roditeljske pravice prek polnoletnosti oziroma pogojev za njeno priznanje prek polnoletnosti naša zakonodaja ne pozna. Povedano drugače: predlog za podaljšanje roditeljske pravice lahko sodišče zavrne le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih zakon določa, da se roditeljska pravica odvzame.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010363
KZ-1 člen 227, 227/1, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 235, 235/1. ZKP člen 373. ZGD-1 člen 230.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - dokazna ocena - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - uporaba čistega dobička in bilančnega dobička - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedensko mnenje kot dokaz - kaznivo dejanje pranja denarja - predikatno kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Pritožba širi očitke obdolžencu izven okvira opisa kaznivega dejanja v obtožnici in dela lastne zaključke, v zvezi s katerimi sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka, saj niso bili predmet obtožbe. Zato ta pritožbena izvajanja ne morejo povzročiti dvoma v pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in ovreči razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadene sodbe kot podlago za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženi storil očitana mu kazniva dejanja. Očitek tožilstva, da je obdolženi s posojilnimi pogodbami nepravilno razporedil preneseni dobiček in ga uporabil za izplačilo lastniku, hkrati pa ga je kot lastnik vrnil družbi kot posojilo, pri tem pa zavestno prikazal lažno bilanco stanja na dan 31. 12. 2008, je sodišče prve stopnje zato ovrglo kot netočen. Spremembe kapitalske strukture družbe A. d.o.o., ki jo navaja pritožba, namreč po izvedenih dokazih in po pravilni dokazni oceni sodišča prve stopnje ni mogoče pripisati ravnanju obdolženca ali pa njegovemu naklepu. Gre za strokovno napako, ki je ni mogoče pripisati obdolžencu, pa zato pritožba na tej okoliščini neutemeljeno gradi svojo oceno o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju pri obravnavanem kaznivem dejanju.
nedovoljena pritožba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča
Stališče, da zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje preprečuje dovolitev (naknadnega) vpisa na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, je pravno zmotno.
Temeljni pogoj za sklenitev verižne kompenzacije je, da je krog njenih udeležencev sklenjen, to pomeni, da mora imeti vsak od udeležencev terjatev do predhodnika oziroma dolg do naslednika. Glede na navedeno in v izpodbijani sodbi ugotovljeno kompenzacijsko verigo, bi morala imeti družba C. terjatev do tožene stranke.
Tudi sicer v primeru, če bi bila družba C. res odkupila sporno terjatev tožene stranke do tožeče stranke, verižna kompenzacija, kot je bila zatrjevana, sploh ne bi mogla biti sklenjena oziroma izvedena, saj tožena stranka zaradi odstopa terjatve, ki jo je imela do tožeče stranke, ne bi mogla biti udeleženka verižne kompenzacije in posledično z njo ne bi mogla biti poplačana.
Glede na zgoraj navedeno obravnavana terjatev tožene stranke do tožeče stranke z zatrjevano verižno kompenzacijo ni mogla biti poplačana, zato ni šlo za običajno kompenzacijo in posledično tudi ne za običajno prakso oziroma običajen način izpolnitve obveznosti.
ZZK-1 člen 37., 37/1., 146., 146/1., 146/1-4.. ZDDD člen 3., 17.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - plačilo davka - potrdilo davčnega organa kot procesna predpostavka - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - predložitev potrdila o plačilu davka - davčna oprostitev - pravna oseba javnega prava
Tudi v primeru, ko je davčni zavezanec pridobitelj nepremičnine in ne oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, je potrebno predlogu za vpis priložiti potrdilo davčnega organa o plačilu davka oziroma o tem, da je zavezanec oproščen plačila davka.
pravica do stikov otroka s starši - odvzem pravice do stikov z otrokom - roditeljska pravica - otrokova korist - psihična obremenitev - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitne zmožnosti staršev - preživnina višina preživnine
Odvzem pravice do stikov je hud poseg v roditeljsko pravico in zlasti v pravico otroka, zato te pravice brez zanesljive in konkretne ugotovitve, da so vsakršni stiki v otrokovo škodo, ni dopustno odvzeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007566
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 358/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - dejanje ni kaznivo dejanje - civilnopravno razmerje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znak kaznivega dejanja - preslepitev - načelo zakonitosti - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - oprostilna kazenska sodba
Storilčevo zavest, da obveznosti ne bodo plačane, je mogoče izpeljati le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo kažejo na obstoj preslepitve. V nasprotnem primeru na preslepitev sklepamo iz samega dejstva, da je obveznost kljub obljubam ostala neporavnana. S tem v področje kaznovalnega prava neupravičeno uvrstimo domala vse civilne obveznosti, ki so ostale neizpolnjene.
hišna preiskava - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - standard ustrezne obrazloženosti - čas oprave
Iz obrazložitve napadenega sklepa (točka 6) namreč izhaja, da sodišče prve stopnje v skladu s stališčem Ustavnega sodišča RS, zavzetim z odločbo Up-1006/13, z dne 9. 6. 2016, ugotavlja, da odredba o hišni preiskavi opr. št. Kpd 8/2005, z dne 4. 1. 2005, ni pomanjkljivo obrazložena, zlasti pa ne do te mere, da bi bilo potrebno izločiti dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi hišne preiskave, ki je bila opravljena na podlagi navedene odredbe preiskovalnega sodnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00008680
KZ-1 člen 113, 113/1, 113/2. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 150, 150/2, 150/2-1, 151, 151/2.
kazenski postopek - izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - odredba preiskovalnega sodnika - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - pravica do zasebnosti - tajni vstop v prostor - prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih - dovoljena policijska taktika - kazniva dejanja zoper človečnost - resna nevarnost za življenje ljudi - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi
Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po drugem in prvem odstavku 113. člena KZ-1 sodi med kazniva dejanja zoper človečnost, za katera je predpisana kazen zapora petih ali več let, zato je prikrite preiskovalne ukrepa po 151. členu ZKP v zvezi s tem kaznivim dejanjem po določbi drugega odstavka 151. člena ZKP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 150. člena ZKP mogoče odrediti brez presoje, ali je podana resna nevarnost za življenje ljudi.
Ravnanje policije, ki ga pritožniki poimenujejo goljufija oziroma prevara, ne predstavlja zlorabe policijskih pooblastil, temveč zgolj (dovoljeno) policijsko taktiko, namenjeno tajni vzpostavitvi potrebnih pogojev za začetek izvajanja odrejenega prikritega preiskovalnega ukrepa. Policija pri izvrševanju sodnih odredb nima neomejenih pristojnosti in se ne more poslužiti kakršnekoli poti za dosego izvedbe odrejenega prikritega preiskovalnega ukrepa. Vendar pa v obravnavanem primeru obramba ni uspela izkazati, da bi bile z ravnanjem policije kršene ustavno določene človekove pravice ali določbe ZKP, ki bi narekovale izločitev pridobljenih dokazov kot nedovoljenih.
sodne takse - kazenski postopek - zasebna tožba - vložitev zasebne tožbe - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - zamuda s plačilom sodne takse - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - prepozno plačilo sodne takse - posledica neplačila sodne takse - zavrženje zasebne tožbe - vrnitev preveč plačane sodne takse
Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi zasebne tožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (tretji odstavek 52. člena ZKP).
Rok, določen v 34. členu ZST-1 za plačilo sodne takse, je zakonski rok, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje.
ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - izpodbojna pravna dejanja - odločanje o pritožbi - nadomestni sklep stečajnega sodišča - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - nesuspenzivnost pritožbe - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
V postopkih zaradi insolventnosti pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno. Sklep o začetku odpusta obveznosti je tako začel učinkovati z izdajo. Razlog, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, se tudi ne uveljavlja s pritožbo proti sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, temveč z ugovorom proti odpustu obveznosti.
Ni pomembno, ali je bilo dejanje, ki je bilo izpodbijano, odpravljeno in je bil v stečajno maso plačan znesek, ki predstavlja protivrednost takega razpolaganja.
Znesek 5.000,00 EUR na račun razlike v vrednosti podedovanega premoženja pa je bil v stečajno maso plačan šele po intervenciji upraviteljice, ki je za to morala vložiti tožbo, iz spisa pa ni razvidno, da bi za kaj takega poskrbel dolžnik. V takem primeru namreč tožba ne bi bila potrebna, ne bi pa bila izpolnjena niti domneva iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, za izpolnitev katere je treba tudi vložiti tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika v skladu z 277. členom ZFPPIPP.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ugriz psa - poškodba prsta
Odmerjena višina odškodnine v višini 5.000,00 EUR iz razloga, ker tožniku poškodba levega mezinca preprečuje igranje kitare, ki jo je sicer ljubiteljsko igral vsakodnevno in je tožniku predstavljala pomemben del njegovega vsakodnevnega življenja, je ustrezna satisfakcija za pretrpljene in bodoče duševne bolečine tožniku ter hkrati primerljiva s podobnimi primeri v sodni praksi.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitveni namen - nastanek premoženjske škode - vzročna zveza
Storilec kaznivega dejanja poslovne goljufije izvrši dejanje tako, da preslepi drugega (pri drugi osebi ustvari zmotno predstavi o kakšni okoliščini), ali jo pusti v zmoti o obstoju oziroma neobstoju določenih okoliščin. Kaznivo dejanje je dokončano s tem, da za stranko ali za koga drugega nastane premoženjska škoda (prepovedana posledica). Nastanek škode pa mora biti vedno pogojen z dejanem storilca, kar pomeni, da mora biti med goljufivim ravnanjem storilca in nastankom škode podana vzročna zveza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00006643
ZPP člen 7, 212, 257, 258. SPZ člen 3, 23. ZZK-1 člen 41, 243, 244.
razpravno načelo - izvedba dokaza - dokaz z zaslišanjem strank - neopravičen izostanek z naroka - lastninska pravica v pričakovanju - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - izbrisna tožba
Zaslišanje pravdne stranke je le izvedba dokaza (257. člen ZPP) v okviru razpravnega načela (prvi odstavek 7. člen in 212. člen ZPP), pri čemer pa ZPP ne določa, da pravdna stranka v primeru neupravičenega izostanka z naroka izgubi pravico do lastnega zaslišanja. Sodišče ima namreč v skladu z drugim odstavkom 258. člena ZPP zgolj možnost, da odloči, da bo zaslišalo samo eno stranko, če se druga stranka noče izpovedati ali se ne odzove sodnemu vabilu. Prav tako ZPP ne vsebuje določb, ki bi sodišču narekovala, po kakšnem vrstnem redu mora izvajati posamezne dokaze na glavni obravnavi oziroma katero izmed pravdnih strank mora zaslišati pred drugo.
Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je v skladu z 3. členom SPZ in 41. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), zakonski pogoj za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Slovenska sodna praksa je zavzela enotno stališče, da pogodbena stranka pridobi lastninsko pravico v pričakovanju šele z overitvijo podpisa prodajalca na prodajni pogodbi. Lastninska pravica v pričakovanju se tako varuje le tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi t.i. perfektnega zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla.
preživninska obveznost staršev - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - polnoletnost otroka - materialno procesno vodstvo - višina preživnine za mladoletnega otroka - dejansko izplačani stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
1. Hči pravdnih strank je postala polnoletna že pred zadnjim narokom za glavno obravnavo. To pomeni, da je tožnica takrat več ni zastopala kot zakonita zastopnica. Zato tudi preživnine zanjo od tedaj dalje ni mogla več utemeljeno zahtevati. Aktivno legitimirana za uveljavitev zahtevka za preživnino je namreč po polnoletnosti hči in ne več mati, tožnica (ki je to legitimacijo v tej pravdi doslej imela, ko je lahko v svojem imenu uveljavljala zahtevke, povezane z izvrševanjem roditeljske pravice).
2. Ali bo hči zahtevala plačilo preživnine ali ne, je v njeni presoji, če je izostalo ustrezno materialno procesno vodstvo sodišča na naroku, ko je bila hči že polnoletna, in bi moralo na to prisotno pooblaščenko tožnice opozoriti oz. izpostaviti, da se o zahtevku za določitev preživnine v obdobju po polnoletnosti lahko odloča le, če pravdo prevzame otrok (prim. 285. člen ZPP), je taka kršitev relativnega značaja
nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - taksna obveznost - neplačilo sodne takse - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse
Prva toženka za oprostitev plačila sodne takse ni zaprosila. V uvodnem delu pritožbe je zgolj navedla, da je oproščena plačila sodnih taks, kar pa ni res. Ker je taksna obveznost zaradi vložene pritožbe nastala, prva toženka pa ne zatrjuje, da jo je plačala, je njen ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
ZD člen 120, 120/3, 121. OZ člen 404, 1060. ZPP člen 180, 180/3.
preužitkarska pogodba - razveza preužitkarske pogodbe - spremenjene razmere - analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju - neizpolnitev pogodbe - nesklepčna tožba - oblikovalni zahtevek - spori majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - sodba presenečenja
Skupna obveznost, ki jo imata pravdni stranki po preužitkarski pogodbi, ne dopušča, da bi se jo dalo zreducirati zgolj na denarno obveznost, saj je namen sklenitve pogodbe o preužitku osebne in zaupne narave. Če so se okoliščine, ki so obstajale ob sklenitvi pogodbe, spremenile, bi morala tožnica postaviti ustrezen oblikovalni zahtevek po določbah ZD, ki bi preuredil zdajšnje (zatrjevano) neučinkovito izvajanje pogodbe s strani toženca (121. člen ZD). Takega zahtevka ni postavila, do dajatvenega v razmerju do soprevzemnika obveznosti pa ni upravičena.
predlog za izdajo zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poseben sklep - samostojna pritožba - pritožba zoper končno odločbo - nedovoljena pritožba
Če sodišče meni, da predlog tožeče stranka za izdajo zamudne sodbe ni utemeljen, o tem ni dolžno izdati posebnega sklepa. ZPP namreč izdaje takega sklepa ne predvideva. Zoper sklep, ki ga zakon ne predvideva, pa po stališču sodne prakse, ni samostojne pritožbe. Če sodišče v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, te ne izda, lahko kršitev uveljavlja tožeča stranka v pritožbi zoper končno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006400
ZPP člen 451.
aktivna legitimacija - status upravnika - postopek v sporu majhne vrednosti - prepozen dokazni predlog
Ker tožnica torej ni izkazala aktivne legitimacije za vloženo tožbo, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo že iz omenjenega razloga.