CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00005577
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 440. ZGD-1 člen 429.
pravno nasledstvo družbe - prenehanje družbe - izbrisana družba - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - nadaljevanje postopka z družbeniki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P., d.o.o., kot prvotni predlagatelj, iz sodnega registra ni bil izbrisan na podlagi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga po uradni dolžnosti izvede registrsko sodišče (440. člen ZFPPIPP), ampak na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (429. člen ZGD-1). Sklep je sprejel edini družbenik družbe Zavarovalnica, d.d., sestavni del tega sklepa je tudi predlog o delitvi premoženja. Ker je Zavarovalnica, d.d., edina družbenica, je izkazano pravno nasledstvo predlagateljice v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006493
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 243, 254, 254/2.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost lastnika - električna napeljava - vzrok za nastanek škode - uničenje nepremičnine - požar - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dokazni postopek s sodnim izvedencem - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - nedopustno ravnanje
Škoda lahko nastane z aktivnim ravnanjem ali z opustitvijo. Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Po utrjenem stališču sodne prakse zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, toženec pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.
Tožnika sta že do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo zatrjevala, da je bil toženec pred zapustitvijo hišice dolžan izključiti vse porabnike iz vira električne napetosti in kot vzrok požara navedla nastanek obločnega plamena na razdelilcu, ki je bil na eni strani priključen v vir električne napetosti, na drugi strani pa je bil vanj priključena najmanj ena električna naprava. V odzivu na izvedensko mnenje sta podala le natančnejše navedbe o tem, v čem je podana opustitev dolžnega ravnanja oziroma vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo in nastalo škodo.
Tožnika sta trdila, da je toženec ravnal nedopustno, ker ni izklopil vseh porabnikov iz virov električne napetosti, in da je bil to dolžan storiti tako zaradi pravil požarnega reda, ki so veljala v počitniškem naselju, kot tudi zaradi predvidljivosti nastanka večje škode v primeru opustitve tega ukrepa.
V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem tako, da bo zahtevalo mnenje tudi glede dejstev, pomembnih za presojo, ali je toženec opustil dolžno ravnanje. Pri presoji, ali bo zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno zaslišanje, naj upošteva, da gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, in da v takih primerih po stališču sodne prakse pisna podaja mnenja zadostuje le izjemoma.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006304
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 564, 566, 567.
pogodba o preužitku - prodajna pogodba - darilna pogodba - neveljavne pogodbe - ničnost - posledice ničnosti - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - nesklepčnost - narava tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. V dani situaciji bi lahko tožnica z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 uveljavljala neveljavnost toženčeve vknjižbe in obenem zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
stroški postopka - sklep o stroških pravdnega postopka - naknadna odločitev o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv - nagrada odvetnika za potrditev pravnomočnosti sodbe - nagrada za zastopanje več oseb - potni stroški stranke
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi sodbo izdalo v ponovljenem postopku brez oprave obravnave. Za takšne primere pravilo, da sodišče o stroških odloči istočasno z odločitvijo o glavni stvari ne velja absolutno, temveč lahko sodišče skladno z določbo sedmega odstavka 163. člena ZPP o stroških odloči s posebnim sklepom.
vrnitveni zahtevek - kondikcija - kršitev pogodbe - neizpolnitev - nesklepčnost - primeren dodatni rok za izpolnitev - pravica odstopiti od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - pobotni ugovor - prenehanje pogodbe
Glede na to, da tožena stranka ni zatrjevala, da bi bil v konkretnem primeru izpolnjen dejanski stan iz 104. in 106. člena OZ, bi do prenehanja (razveze) pogodbe prišlo (še)le, če bi tožeči stranki najprej določila primeren dodaten rok za izpolnitev obveznosti (drugi odstavek 105. člen OZ). Da bi tako postopala, pa tožena stranka ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006402
ZOdvT tarifna številka 3100.
pogodba o faktoringu - odstopno upravičenje - izjava o odstopu - odločitev o pravdnih stroških - nagrada za postopek
Odvetnik je priglasil pooblastilo za zastopanje tožnice šele na prvem naroku za glavno obravnavo in v spis ni vložil nobenih pisnih gradiv, a to ne pomeni, da tožnica ni upravičena do nagrade za postopek. Iz opombe 3 (1) 3. dela Tarife ZOdvT izhaja, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Da je lahko odvetnik zastopal tožnico na naroku, je nedvomno moral predhodno pregledati zbrano procesno gradivo in se na ta način seznaniti s stanjem zadeve. Sodišče prve stopnje je zato tožnici pravilno priznalo tudi nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT.
KZ-1 člen 20, 34, 204, 205, 205/1, 205/1-1, 247, 247/1.
obdolženčevo priznanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - čas storitve kaznivega dejanja - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - nadaljevano kaznivo dejanje
Pritožnik prezre, da je PU M.S. dne 28. 5. 2017 podala popravek glede časa odvzema prostosti obdolženemu V. A., iz katerega izhaja, da je bila obdolžencu odvzeta prostost ob 21.40 uri. Sodišče prve stopnje je obdolženčevo priznanje na predobravnavnem naroku sprejelo, saj je ugotovilo, da je podprto tudi z drugimi dokazi v spisu. Da ni nobenega dvoma, da je obdolženi v časovnem obdobju, kot izhaja iz izreka napadene sodbe, poskusil storiti očitano mu kaznivo dejanje, so namreč potrdili policisti M. Z., D. Z., S. C. in D. Č., ki so skladno izpovedali, da so oba obdolženca opazovali pri dejanju in jima prostost odvzeli šele po izvršenem kaznivem dejanju. Zato pritožba zagovornika, ki trdi, da sodišče prve stopnje ni presodilo dokazov, ne more biti uspešna, saj je, preden je sprejelo obdolženčevo priznanje, presodilo ali je to podprto z drugimi dokazi. Zato okoliščina, da je prvoten čas odvzema prostosti obdolžencu bil napačno zapisan, glede na to, da je policija podala pisni popravek časa odvzema prostosti, nima takšne teže kot ji pripisuje zagovornik in se zato v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.
Do vzporednega prejemanja kadrovske in državne štipendije je toženca upravičil novi ZŠtip-1, ki prejemanja državne štipendije od 1. 1. 2014 dalje ne pogojuje z odsotnostjo prejemanja kadrovske štipendije.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba stikov - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka
Predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti dokazati ne le, da je predlog za spremembo stikov utemeljen, marveč tudi, da je takojšnja sprememba stikov potrebna zaradi konkretne ogroženosti otrok, zaradi katere je izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ali povedano drugače, predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti izkazati okoliščine, zaradi katerih zavarovanja ni mogoče odložiti do razjasnitve stvari ob koncu postopka in da bo sprememba stikov, kot jo predlaga, potrjena s končno odločbo. Teh dejstev pa predlagateljica s stopnjo verjetnosti ni dokazala.
ZPP člen 154, 154/1, 157. ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 214, 215, 215/3, 221b, 221g.
pripoznava tožbenega zahtevka - pravni interes za tožbo - izvršilni naslov - stroški pravdnega postopka - terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave - načelo uspeha v pravdi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - nadaljevanje pravdnega postopka
Na podlagi 157. člena ZPP bi sodišče prve stopnje tožeči stranki lahko naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov le ob izpolnjenem dodatnem pogoju, tj. če tožena stranka obenem ne bi dala povoda za tožbo. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je tožena stranka več kot očitno dala povod za tožbo; tožena stranka kljub več opominom/pozivom tožeče stranke ni poravnala vtoževane terjatve (neprerekana trditev tožeče stranke), njenemu plačilu se je tožena stranka upirala še v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020027
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/2.. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 38/3.. ZS člen 101, 101/1, 101/1-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje razžalitve - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno z objavo na socialnem omrežju - Facebook
Stališče, da je pri kaznivih dejanjih obrekovanja (159. člen KZ-1) določena kvalificirana oblika, če so dejanja storjena z objavo na socialnem omrežju Facebook, je pravilno. Z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo 15. 5. 2012, je odpadel vsak dvom ali med "druga" sredstva javnega obveščanja spada tudi svetovni splet (internet).
Z navedeno novelo so se kazniva dejanja, storjena preko svetovnega spleta, izločila iz splopšne določbe v okviru obstoječega zakonskega merila "drugih" sredstev javnega obveščanja, in izrecno uvrstila med posebej navedene klasične tiskane in elektronske medije, (poleg tiska, radia, televizije).
oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - materialni položaj - brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo tudi na napačen podatek, da oškodovanka kot tožilka ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. To namreč negira odločba, na katero se sklicuje pritožba, pri čemer iz obrazložitve odločbe o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ne izhaja, da bi ta bila zavrnjena iz materialnih razlogov, temveč je bila zavrnjena iz vsebinskih razlogov, ki se nanašajo na oceno možnega uspeha oškodovanke kot tožilke v kazenskem postopku.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški ogrevanja - pravica do izjave - domneva priznanja dejstev - dokazno breme - pavšalen ugovor
Tožeča stranka je postavila zadostne trditve in dokazala, da je končni (letni) obračun stroškov ogrevanja izveden po dejanski porabi, tožena stranka pa tem trditvam nadalje ni ugovarjala, čeprav je bilo dokazno breme o tem, da se stroški ne obračunavajo po dejanski porabi, prevaljeno nazaj nanjo. Ob pavšalnem ugovoru tožene stranke se skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dokazna ocena sodišča prve stopnje - oblika krivde - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Na osnovi izpovedb prič, zlasti priče D.Š.S., ki je povedala, da je obdolženi ob dialogu z njo poškodoval vhodna vrata in zahteval, da mu zaposleni na državnem tožilstvu vrnejo ob hišni preiskavi zasežen denar, za katerega mu je bilo že dne 17. 3. 2017 pojasnjeno, da ga ne bo dobil vrnjenega, ker je postopek še v teku, zatem pa mu je na njegovo pisno zahtevo po vrnitvi denarja pisno odgovoril še državni tožilec G.P., je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženi obravnavani dejanji storil naklepno, z jasno namero izsiliti z uporabo sile in grožnje vrnitev v predkazenskem postopku zaseženih mu predmetov - denarja, ter da je pri tem ravnal premišljeno in načrtovano, kar je zaključilo na podlagi tega, da je pri obeh dejanjih imel pri sebi nahrbtnik, v njem pa nevarne predmete - nož s plastičnim ročajem, preklopni nož in leseni ročaj za sekiro brez kovinskega dela, kar je bilo najdeno in zaseženo ob ogledu njegovega osebnega vozila (točka 9 obrazložitve). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi to, da je obdolženi izkazal izrazito vztrajnost in brezobzirnost, saj je zvonil po domofonu, kričal in brcal v steklena vrata ter udarjal po njih, svoje nasilje pa stopnjeval in s tem pri delavcev državnega tožilstva stopnjeval občutek ogroženosti, prestrašenosti in agonije.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - zdravniška pomoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe pravilno zapisalo, da za obstoj kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ni pomembno, ali bi takojšnja zdravniška pomoč preprečila poškodovančevo smrt ali ne, ker je kaznivo dejanje podano že, ko je nekdo poškodovan in ko ima storilec možnost, da mu nudi pomoč, pa tega ne stori (str. 17 obrazložitve). Na podlagi izpovedbe prič S. in P. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obdolženi ni vprašal, ali priča S. kliče policijo ali reševalce in se ni prepričal, ali bo dejansko poskrbljeno za pomoč poškodovanki, pa so zato očitki pritožbe s tem v zvezi neutemeljeni.
dodatni sklep o dedovanju - lastništvo na nepremičninah - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - domneva lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Nemogoče je zahtevati, da naj se v nespornem primeru, ko so podani dokazi, da je bila nepremičnina odtujena, to nepremičnino upošteva v zapuščinski masi. S tem bi tudi nastala podlaga za plačilo davka na dediščine in sodne takse.
delitev solastne stvari - način delitve stvari v solastnini - stvarna delitev z izplačilom razlike v vrednosti - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Za rešitev situacije, ko posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, je v 125. členu ZNP predvidena ustanovitev stvarne služnosti.
oprostitev plačila sodnih taks - pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Tožena stranka je v obrazcu o izjavi o premoženjskem stanju rubriko "prilivi na transakcijski račun v zadnjih treh mesecih" pustila prazno. Naziranje pritožbe, da če stranka tega ne izpolni, to pomeni, da prilivov ni, je napačno. Sodišče ne more in ne sme sprejeti zaključkov, ki jih stranka ne navaja, še manj pa dokazuje.
Tožena stranka je podala soglasje, da sodišče preveri resničnost njenih navedb. Slednje ne pomeni, da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno pridobivati podatke iz uradnih evidenc, ki jih predlagatelj ne predloži.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - preživljanje razvezanega zakonca - pravica do preživnine - preživnina razvezanemu zakoncu - nepreskrbljenost razvezanega zakonca - sprememba socialnega in premoženjskega položaja upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživnina za določen čas - določitev preživnine
V postopku je bilo ugotovljeno dejstvo, da se je položaj toženke ob razpadu življenjske skupnosti s tožnikom bistveno poslabšal, hkrati pa tudi, da je utemeljeno pričakovanje, da si bo toženka od 1. 1. 2019 dalje lahko zagotovila lastno preživljanje. Na ta način je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo načelo solidarnosti ob razvezi zakonske zveze iz 13. člena ZZZDR in načelo, da je vsak, ki je delovno sposoben, dolžan sam poskrbeti za svoje preživljanje.
ZD člen 145., 145/2.. ZPP člen 339., 339/2., 339/2-8.
upravitelj zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - predlog za preložitev naroka
Prvostopenjsko sodišče predloga pritožnika za preložitev naroka ni upoštevalo, temveč je narok opravilo v njegovi odsotnosti, pri čemer je iz izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa razvidno, da se do njegovih konkretiziranih pomislekov, ki se nanašajo na primernost predlaganega upravitelja zapuščine in s katerimi je bilo seznanjeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni izreklo. S takšnim postopanjem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je onemogočilo sodelovanje v postopku oziroma kršilo njegovo pravico do izjavljanja, na kar slednji smiselno opozarja v pritožbi.