DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082611
DZ člen 161, 269. ZPP člen 11.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - obrazloženost pritožbe - zloraba procesnih pravic - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v zavod - kolizijski skrbnik otroka - ukrep trajnejše narave - duševne motnje
Drži, da mora sodišče v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze. Vendar je treba upoštevati tudi, da je pritožba samostojno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Predmetni pritožbi sta v veliki meri identični, deloma dobesedno prepisani, hkrati pa z nosilnimi razlogi obeh izpodbijanih sklepov ne vzpostavita vsebinske polemike. Ne v eni ne v drugi pritožbi pritožnica ne pove, katere njene navedbe oziroma dokaze ali dokazne predloge bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Pritožba navaja, da je sodišče zaključke napravilo brez kakršnekoli vsebinske presoje in obrazložitve - dejansko drži prav nasprotno, brez kakršnekoli vsebinske obrazložitve sta obe pritožbi. Tako prazno, frivolno pritoževanje pravzaprav pomeni zlorabo procesnih pravic (11. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 16, 18, 31. DZ člen 161, 163.
začasna odredba v družinskih sporih - nasilje v družini - zaščita žrtve - trening starševskih veščin - stiki pod nadzorom - sekundarna viktimizacija
Napotitev na trening starševskih veščin je namenjena tistemu od staršev, ki ima pomanjkljivosti oziroma težave pri izvrševanju svojih starševskih dolžnosti. Tak trening ni namenjen temu, da bi se med žrtvijo in povzročiteljem nasilja v družini vzpostavila komunikacija.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 17, 23. Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10.
razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je ENPP sodna odločba, ki jo izda država članica z namenom prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države članice z namenom uvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti. Države članice izvršijo ENPP na osnovi medsebojnega priznavanja, ki pomeni neposredno priznavanje sodnih odločb drugih držav članic in je nepriznavanje zgolj izjema. Pri izvajanju tega instrumenta sta najpomembnejša sodelovanje in medsebojno zaupanje med pristojnimi pravosodnimi organi. Tudi po stališču SEU je zavrnitev izvršitve ENPP izjema od vzajemnega priznavanja in jo je treba razlagati ozko. Glede na navedena izhodišča je torej treba tudi v konkretni zadevi predaje zaupati odreditveni državi Kraljevini Španiji, da je skladno s priporočili Priročnika pred izdajo ENPP opravila presojo sorazmernosti. Nadalje v Priročniku ali v obrazcu ENPP ni predvideno, da bi morala država odreditve svojo oceno o sorazmernosti utemeljiti oziroma obrazložiti, saj obrazec ENPP takšne rubrike sploh ne vsebuje. Po priporočilih Priročnika se sicer presoja sorazmernosti ENPP opravi v odreditveni državi, medtem ko Okvirni sklep 2002/584/ PNZ izvršitveni državi članici ne omogoča presoje sorazmernosti ENPP, kar je v skladu z načelom vzajemnega priznavanja. Zgolj ob resnih pomislekih izvršitvene države članice glede sorazmernosti prejetega ENPP se odreditvenemu ali izvršitvenemu pravosodnemu organu priporoča, naj vzpostavita neposreden stik, pri čemer pa se pričakuje, da bodo takšni primeri le izjemoma nastali.
zahtevek na zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - preživnina za mladoletnega otroka - spremenjene razmere - povečane potrebe otroka - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - nastanek invalidnosti - upoštevanje invalidnine
Ovrednotenje preživninskih potreb otrok ni matematično seštevek, ampak povprečna ocena potreb, ki mora pokriti tudi vse nepredvidene stroške, ki nastanejo v zvezi s preživljanjem otroka.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 13, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 6.
evropski nalog za prijetje in predajo - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Z obširnimi navedbami, da bi sodišče prve stopnje moralo zavrniti prošnjo za izročitev zahtevane osebe Kraljevini Španiji, ker obstaja, glede na številna poročila Evropskega parlamenta glede razmer v španskih zaporih, verjetnost, da bi bile zahtevani osebi kršene pravice iz 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanja) kot tudi kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravice do poštenega sojenja) zagovornik uveljavlja pogoje, ki so navedeni v 522. členu ZKP, medtem ko je sodišče v tej zadevi odločalo v skladu z ZSKZDČEU-1, ki pa med pogoji za izročitev ne določa, da bi moralo sodišče v naši državi preverjati ali ne obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na tak način kaznovalo ( kot je to določeno v 14. točki prvega odstavka 522. člena ZKP ).
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - zadržanje brez privolitve - pogoji - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Zaključek, da bi pritožnik brez ustreznega nadzora lahko ponovno ogrožal svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih, kot je to že počel, glede na v zadnjem času ob poslabšanju zdravja izvršena nepojasnjena kurjenja oz. poskuse vžigov z vžigalnikom do sostanovalca, zunaj in v sobi, kar so ravnanja, ki pomenijo tako ogrožanje življenja in zdravja zadržanega, kot tudi drugih oseb in okolice, lahko pa povzročijo tudi hujšo premoženjsko škodo zaradi požara, je sodišče temeljilo na dejstvih, presojanih v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1.
ZD člen 128, 163, 172, 172/2, 173, 173/3. ZPP člen 365, 365-1.
zapuščinski postopek - pritožba - prepozna pritožba - pritožba, vložena po izteku roka - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku - izboljšanje položaja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo
Sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče del zapustnikovega premoženja izroči državi na temelju 128. člena ZD, ima učinek ex tunc, zato se šteje, da je pritožnica postala lastnica v sklepu navedenega premoženja že v trenutku zapustnikove smrti. Prehod premoženja na Republiko Slovenijo po 128. členu ZD nastopi ex lege s trenutkom smrti zapustnika, sklep o tem prehodu pa je zgolj deklaratoren. Navedeno pomeni, da je Republika Slovenija s trenutkom smrti zapustnika postala lastnica njegovega premoženja, kolikor je bilo potrebno za omejitev dedovanja do višine vrednosti prejete socialne pomoči (v konkretnem primeru do celotne vrednosti premoženja), in kolikor je tega premoženja bilo (ter v kakršnem stanju je bilo) v trenutku smrti zapustnika.
Četudi s prepozno pritožbo ne bi bi bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, ima pritožbeno sodišče na podlagi zakonskega pooblastila torej možnost, da tudi táko pritožbo zavrže kot prepozno. Take možnosti se bo poslužilo predvsem v primeru, ko ne le, da s vsebinskim obravnavanjem prepozne pritožbe ne bodo prizadete pravice drugih oseb, temveč tudi ni pričakovati kakršnega koli izboljšanja položaja pritožnika.
prevalitev taksne obveznosti - taksna oprostitev - obročno plačilo sodne takse - uspeh v postopku
Taksne oprostitve in taksne olajšave pri odločanju o prevalitvi taksne obveznosti na nasprotno stranko ni mogoče enačiti. Zakon namreč izrecno predpisuje, da nasprotnik stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, ni dolžan plačati taks le v primeru, če je sam oproščen plačila taks - torej ne tudi v primeru, ko je upravičen zgolj do obročnega plačila sodne takse. Lahko pa toženec v roku za plačilo naložene sodne takse, ki se mu še ni iztekel, še vedno vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks.
pogodba o zastavi nepremičnin - oznaka nepremičnine - napaka v zapisu parcelne številke - prepozen predlog - predlog za izločitev sodnika
Neutemeljena so pritožbena izvajanja glede presoje sodišča prve stopnje, da napačna parcelna številka oziroma napaka pri zapisu parcelne številke v zvezi z zastavljeno nepremičnino nima avtomatično za posledico neveljavnosti hipotekarne kreditne pogodbe.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - vročitev predloga za podaljšanje pripora - begosumnost
Glede na navedeno drži, da zagovornica ni imela možnosti seznanitve s predlogom za podaljšanje pripora pred izdajo sklepa o podaljšanju pripora. Skladno z drugim odstavkom 205. člena ZKP pa bi ji morala biti dana možnost, da na tak predlog odgovori. Ker ji ta možnosti ni bila dana, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, pravico do obrambe, in sicer do izjave, pri kateri vpliva na zakonitost sklepa ni treba izkazati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00088980
KZ člen 27, 95, 96, 96/2, 244, 244/1, 244/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 26, 26/1, 26/1-2. ZGD-1 člen 247, 247/2, 247/4, 263. OZ člen 50. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - blanketna norma - pridobivanje lastnih delnic - nakup lastnih delnic - zakonske omejitve - nični pravni posli - skrbnost in odgovornost poslovodje - izraba položaja - obstoj kaznivega dejanja - pomoč - subjektivni znaki kaznivega dejanja - naklep - zavest o protipravnosti - cena za odkup delnic - izdaja fiktivnih računov - navidezen pravni posel - pravna zmota - pridobitev premoženjske koristi - sklicevanje na strokovno mnenje - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - dogovor pogodbenih strank - izpovedba soobdolženca - nemogoča izvedba dokaza - smrt pogodbene stranke - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do poštenega sojenja - odločitev o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - dosežena velika premoženjska korist - kvalifikatorna okoliščina - obteževalna okoliščina - kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je naklep obtoženega A. A. kot pomagača glede dejanja direktorja C. C., zadostno izkazan s tem, da mu je bilo jasno predstavljeno, da slednji za družbo D. d.d. ne more legalno odkupiti delnic po ceni, za katero sta se dogovarjala in so mu bili predstavljeni tudi vzroki za to, da pa odkup (mimo kogentnih zakonskih določil) lahko izvedeta na način, da v pogodbo za delnice napišeta nižjo ceno od dejansko dogovorjene, razlika do polnega izplačila za delnice pa se pokrije na podlagi fiktivnega računa v okviru gradbene pogodbe.
URS člen 39, 22. ZIZ člen 53, 239, 267, 272. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
Lojalna razlaga določb nacionalne zakonodaje pomeni razlago, skladno s stališči, izraženimi v odločbah SEU (tudi C- 287/22, za katero pritožba očita, da se nanjo primarno opira izpodbijana odločitev), zato uporaba takšne lojalne razlage s sklicevanjem na sodbe SEU ne predstavlja mehanske aplikacije.
Kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče vsebino določb ZIZ razlagalo evroskladno z jezikovno in namensko razlago (ki sta lastni našemu nacionalnemu pravu), zato pritožba ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost uporabljenega načela primarnosti in razlagalnega pristopa ter ne izkaže trditev o uporabi določb ZIZ contra legem.
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/2.
jurisdikcija - zavrženje tožbe - pogodbene obveznosti - civilni delikt - mednarodni element - avtonomna razlaga pravne norme - kvazidelikt
Tudi v primeru jurisdikcije slovenskega sodišča ni nujno, da bi se v sporu uporabilo slovensko materialno pravo. Ni dvoma, da gre za spor z mednarodnim elementom, saj ima tožena stranka sedež v Avstriji. Možno je, da bi moralo slovensko sodišče uporabiti tuje materialno pravo, se pravi avstrijsko. Na podlagi katerega prava bo dejansko odločalo sodišče je stvar uporabe kolizijskih pravil v meritorni odločbi in tega sodišče v predhodnem postopku presoje jurisdikcije ne more prejudicirati.
Pojem pogodbenih obveznosti SES razlaga evro avtonomno - bistvena okoliščina je prostovoljen sprejem obveznosti.
Po razlagi sodišča druge stopnje ne gre za zadevo v zvezi z delikti ali kvazidelikti. Ta je podana, ko gre za posebno izbirno pristojnost za nepogodbene odškodninske obveznosti.
Pošiljatelj kot tretja oseba praviloma ni seznanjena z vsebino prevozne pogodbe in njenimi pogodbenimi strankami, saj tožena stranka ni tista, ki bi organizirala prevoz.11 Vložitev tožbe zoper njo pred slovenskim sodiščem zato zanjo ne bi bilo predvidljivo.
Ni nujno, da bi za vsako obligacijskopravno obveznost morali utemeljiti bodisi pristojnost po prvem odstavku bodisi po drugem odstavku 7. člena Uredbe Bruselj Ia. Mogoče je, da v poštev ne pride nobena od teh dveh pristojnosti in tedaj ostane le splošna pristojnost po kraju prebivališča toženca.
Zakon določa, da lahko preiskovalni sodnik (v obravnavanem primeru predsednik senata) priporniku s sklepom prepove posamezne obiske, če bi zaradi tega lahko nastala škoda za postopek. Ker skrb, da vožnja otroka v avtomobilu ne bi bila ustrezna in da bi se v prostorih zavoda za prestajanje kazni zapora ob obisku lahko nalezel kakšne bolezni, ne predstavlja okoliščine, ki lahko povzroči škodo za postopek, to ne more biti razlog za odklonitev obiska nečakinje pripornici.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 39, 44, 44/3.
sodna taksa
Sodno takso za vloženo izredno pravno sredstvo je potrebno plačati od vrednosti izpodbijanega dela odločbe. Ker se v našem primeru izpodbija odločba v celoti, je vrednost spora v postopku revizije enaka vrednosti spora, ki jo je tožeča stranka označila v tožbi.
ZVEtL-1 člen 1, 3, 41, 44, 44/1, 44/2, 45, 46, 46-2, 50, 50/1, 50/2. SPZ člen 8, 271. ZLNDL člen 1. ZNP-1 člen 19, 19/1, 40, 40/1, 42. ZPP člen 325, 325/1, 332.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji za začetek postopka - upravičeni predlagatelj - stvarna pristojnost sodišča - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pridobitev lastninske pravice na stavbi - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Ni nujno, da bi moral predlagatelj za ugotovitev obstoja svoje lastninske pravice na pripadajočem zemljišču stavbe zoper zemljiškoknjižne lastnike nepremičnin, ki naj bi se ugotovile kot pripadajoče zemljišče k stavbi, vložiti tožbo. Do leta 2008 je bilo res tako, od tedaj dalje pa je za tovrstna vprašanja predpisan poseben nepravdni postopek po določbah ZVEtL. Pri tem ZVEtL ni ukinil možnosti, da se tovrstne situacije rešujejo v pravdi, temveč je le predpisan dodatni postopek, v katerem je ta vprašanja mogoče reševati. Izbira, kateri postopek bo začel, pa je prepuščena upravičencu.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - predujem - doplačilo predujma - plačilo predujma
Ker je izvedbo dokaza z izvedencem predlagala predlagateljica, je sodišče prve stopnje po odmeri nagrade in stroškov za pisno izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki presegajo že s strani predlagateljice plačan predujem, doplačilo predujma utemeljeno naložilo v plačilo predlagateljici (prvi odstavek 153. člena ZPP).
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad - spolno dejanje - kršitev spolne nedotakljivosti - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni
Obtoženemu se očita, da je mladoletno oškodovanko večkrat preko oblačil prijel za prsi in se enkrat preko hlač dotaknil njenega spolovila. Prišlo je torej do dotikanja teles oziroma fizičnega stika, ki ni bil tako bežen in površen, kot skuša to prikazati pritožnica, obtoženi pa je oškodovanki ob tem tudi izražal občudovanje njenih prsi in jo spraševal o morebitni spolni aktivnosti ter tako obtoženčevo otipavanje oškodovanke nedvomno predstavlja ravnanje, kot ga predvideva zakonodajalec za opredelitev spolnega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1 in ni mogoče slediti navedbam o tem, da obtoženčeva ravnanja niso bila spolno motivirana.
ZJN-2 do novele in tudi po noveli ZJN-2B ni določal naročnikove obveznosti neposrednih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Deseti odstavek 5. člena izvajalske pogodbe in dopis toženke z dne 3.10.2014 (dano soglasje k podizvajalcu) ne pomenijo akcepta nakazila in nenazadnje ne gre za izjavi toženke podizvajalki, ampak za izjavi toženke izvajalcu (prvi odstavek 1036. člena OZ). Velja pritrditi zavzemanju toženke s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso , da bi moral biti akcept nakazila dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, predvsem pa konkretiziran glede obveznosti, ki jo mora izpolniti asignat, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla.
Zmotno je tožničino stališče, da so bile te njene terjatve pripoznane s strani izvajalca in naročnice, ker nihče ni zavrnil njenih začasnih situacij. Potrditev količine in vrednosti opravljenih del (100%), čemur so situacije namenjene, namreč ne pomeni pripoznanja obstoja terjatev iz naslova 10% zadržanih sredstev. Ta sredstva so namenjena zavarovanju naročnika oziroma pri podizvajalski pogodbi zavarovanju izvajalca glede (napak) kakovosti izvedenih del.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082515
ZSKZDČEU-1 člen 7, 9, 9/1, 10, 10-2, 11, 31.
predaja zahtevane osebe - pogoji za predajo zahtevane osebe - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Določbo 31. člena ZSKZDČEU-1 si zagovornik napačno tolmači, saj ta predvideva postopek odločanja v primeru več nalogov (konkurenca nalogov), kar v konkretni zadevi ni primer. Iz podatkov spisa, prav tako iz razlogov izpodbijanega sklepa, nenazadnje pa v tem pogledu niti zagovornik ne trdi drugače, je sodišče prve stopnje prejelo le en nalog za prijetje in predajo, in to s strani Republike Madžarske. Republika Avstrija ni poslala nobenega naloga Republiki Sloveniji, temveč je, kot izhaja iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu (točka 11 obrazložitve), le zavrnila predajo zahtevane osebe na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je Republiki Avstriji posredovala Republika Madžarska.