• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 50
  • >
  • >>
  • 221.
    VSRS Sklep VIII DoR 93/2017-6
    22.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00006824
    ZPP člen 367a.
    dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    - ali gre za pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali pa gre za drug prejemek iz delovnega razmerja,

    - ali in na kateri podlagi se od dosojenega zneska zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plačajo dohodnina in prispevki.
  • 222.
    VSRS Sklep VIII DoR 98/2017-6
    22.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VS00006814
    ZPP člen 367a.
    predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vojak - davki in prispevki - tedenski počitek
    Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:

    - ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,

    - ali in na kateri podlagi se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plačajo dohodnina in prispevki.
  • 223.
    VSRS Sklep VIII R 26/2017
    21.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00006766
    ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 101. ZPP člen 32, 32/1.
    spor o pristojnosti - spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja - stvarna pristojnost - neupravičena obogatitev
    Tožnica v tožbi sicer uporablja nekatere izraze, ki so značilni za delovno razmerje (opravljanje dela, plača), vendar je iz celotnega konteksta tožbe razvidno, da v tej zadevi ne gre niti za spor o obstoju delovnega razmerja niti za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Tožnica sicer navaja, da je delo opravljala brez pogodbe o zaposlitvi in da za delo ni dobila nobenega plačila, vendar ne uveljavlja, da bi obstajali elementi delovnega razmerja in tudi ne zahteva ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Prav tako tožnica ne zatrjuje, da plačilo za opravljeno delo vtožuje kot pravico iz delovnega razmerja, ki bi dejansko obstajalo med njo in toženo stranko. Kot pravno podlago uveljavlja neupravičeno obogatitev, češ da se je tožena stranka oziroma njen lastnik neupravičeno obogatil na račun njenih neizplačanih plač.
  • 224.
    VSRS Sodba VIII Ips 85/2017
    21.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VS00008266
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - bistvene kršitve določb postopka - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
    Tožena stranka je tožniku očitala nesposobnost in jo je tudi dokazala. Ugotovljeno je bilo, da svojih nalog ni opravljal kvalitetno in v skladu s pričakovanji tožene stranke, kar je po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 utemeljen odpovedni razlog (razlog nesposobnosti).
  • 225.
    VSRS Sodba VIII Ips 97/2017
    21.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VS00006073
    ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved škodljivega ravnanja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev prepovedi škodljivega ravnanja v skladu s 37. členom ZDR-1, ki določa, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. S tem, ko je tožnik s smetarskim vozičkom hodil od enega lokala do drugega in redno (ob vseh dnevih nadzora) večino delovnega časa namesto na delovnem mestu preživel v gostinskih lokalih, je škodoval ugledu in interesom toženke, posebej ob upoštevanju, da gre za javno podjetje.
  • 226.
    VSRS Sklep VIII R 30/2017
    21.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00006066
    ZPP člen 67, 70.
    delegacija pristojnosti - določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča
    Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
  • 227.
    VSRS Sodba IV Ips 63/2017
    21.11.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00008161
    ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
    bistvene kršitve določb postopka - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - opredelitev do navedb strank
    Pri dokazovanju razbremenilnega razloga po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 velja obrnjeno dokazno breme, ki je na pravni osebi, ki zatrjuje obstoj takšnega razloga. Dvoma tako v konkretnem primeru ni mogoče razlagati v korist storilca. V več odločbah Vrhovnega sodišča je bilo sprejeto stališče, da pravni osebi sicer ni potrebno prepričati sodišča, da je podan zatrjevan ekskulpacijski razlog, vendar pa mora s predloženimi dokazi izkazati določeno stopnjo verjetnosti obstoja tega razloga.
  • 228.
    VSRS Sklep VIII Ips 196/2017
    21.11.2017
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00009755
    ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/1. OZ člen 149.
    poškodba pri delu - odškodnina - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - trditvena podlaga - bistvena kršitev določb postopka

    Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 286. člena ZPP je podana, ker je sodišče druge stopnje zmotno štelo, da se je prvostopenjsko sodišče glede tožnikovega soprispevka oprlo na dejstva, ki niso bila pravočasno zatrjevana. Res je sicer, da je toženec s citiranimi navedbami želel dokazovati predvsem to, da sploh ne more biti odgovoren za nastalo škodo, vendar to ne pomeni ovire, da se te navedbe upoštevajo kot del trditvene podlage tožene stranke tudi pri presoji soprispevka tožnika k nastanku škode.

  • 229.
    VSRS Sklep VIII Ips 155/2017
    21.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00009291
    ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/1.
    prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - ničnost sporazuma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - original listine
    Nepravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnik kršitev določb postopka v zvezi z nepridobitvijo originala sporazuma ni uveljavljal pravočasno in da zato teh kršitev v skladu z 286.b členom ZPP ne more uveljavljati v pritožbi. Tožnik je na okoliščino, da toženka ni predložila originala sporazuma, opozoril takoj, ko je zanjo izvedel.
  • 230.
    VSRS Sodba VIII Ips 113/2017
    21.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VS00006075
    OZ člen 45.
    sporazum o prenehanju delovnega razmerja - neveljavnost sporazuma - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - grožnja - napake volje - ugovor neprištevnosti
    Sodišče je ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni bil neprišteven. To dejstvo je (med drugim) ugotavljalo tudi s postavitvijo sodnega izvedenca psihiatra in ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni imel duševnih težav, zaradi katerih ne bi bil sposoben razumeti, kaj je podpisal in kakšne posledice bo to zanj imelo.

    Grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi česar bi bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja, sklenjen med tožnikom in toženo stranko, neveljaven.
  • 231.
    VSRS Sklep VIII R 32/2017
    21.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00006765
    ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 483.
    spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - stečaj - odpravnina - ločitvena pravica
    Za odločanje v tem sporu je glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova odpravnine v višini 2.526,81 EUR, pristojno Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici, glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja ločitvene pravice in zastavne pravice ter pravice do ločenega in prednostnega poplačila za zavarovano terjatev tožnika ter na zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožniku iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, prednostno plača tožnikovo terjatev, in sicer pred plačilom drugih terjatev iz tega toženčevega premoženja oziroma v vrstnem redu drugih morebitnih pravnomočno priznanih ločitvenih pravic, pa je pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.
  • 232.
    VSRS Sodba VIII Ips 209/2017
    21.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00006737
    ZPP člen 286, 286/4, 362, 362/2. ZDR-1 člen 114, 226.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varovana kategorija delavcev - starejši delavec - prehodno obdobje
    Tožnik zamudo pri podaji dokaznega predloga utemeljuje s sklicevanjem na spremembo sodne prakse in dejstvom, da ni imel na voljo podatkov, s katerimi razpolaga tožena stranka. Vendar navedeno ni opravičljiv razlog za zamudo v smislu drugega odstavka 362. člena oziroma četrtega odstavka 286. člena ZPP. Vrhovno sodišče v razveljavitvenem sklepu ni načelo vprašanja odpovedi večjemu številu delavcev, torej novih vidikov in pravnih podlag spora, zaradi katerih bi tožnik dobil možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov.

    Vrhovno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu in sodbi VIII Ips 316/2015 z dne 19. 4. 2016 pojasnilo, da varstvo pred odpovedjo tudi v prehodnem obdobju uživa delavec, ki določeno starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa kadarkoli v letu, v katerem je odpovedana pogodba o zaposlitvi
  • 233.
    VSRS Sodba IV Ips 47/2017
    21.11.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00007490
    ZP-1 člen 135, 135/3, 138, 138/1, 145, 145/1, 145/2, 155, 155/2.
    bistvene kršitve določb postopka o prekršku - sestavine pisne sodbe - izrek sodbe - odločitev o stroških postopka v sodbi
    Sodišče je v izreku izpodbijane sodbe odločilo zgolj, da bodo stroški postopka odmerjeni v skladu s 7. točko 5. člena v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko 2. člena ZST-1. Kljub temu, da so v postopku nastali tudi drugi stroški, sodišče o teh v izpodbijani sodbi ni odločilo, ampak se je zgolj sklicevalo na določbe ZST-1, ki ne more biti podlaga za naložitev v plačilo drugih stroškov postopka o prekršku, razen sodne takse. V obrazložitvi sodbe je sodišče sicer navedlo, da je obdolženec v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 in 143. členom ZP-1 dolžan plačati stroške postopka, a je hkrati navedlo, da bodo le-ti odmerjeni na podlagi ZST-1.
  • 234.
    VSRS Sklep VIII Ips 197/2017
    21.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00007859
    ZDR-1 člen 13, 16. OZ člen 94. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
    rok za izpodbijanje - ničnost - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - izpodbojnost sporazuma o prenehanju delovnega razmerja - napake volje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    V primeru zahtevka za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok), pravica pa v vsakem primeru preneha po preteku enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

    Iz sodb ne izhaja, v čem konkretno so bile pri sklenitvi sporazuma napake volje tožnika oziroma drugi razlogi za izpodbojnost sporazuma (94. člen OZ, v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1), ki bi utemeljili odločitev o razveljavitvi sporazuma. Iz razlogov sodb ni jasno, v čem naj bi v skladu z določbami OZ obstajala nedopustna grožnja, bistvena zmota, prevara itd.
  • 235.
    VSRS Sodba VIII Ips 164/2017
    21.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VS00006604
    ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - obrnjeno dokazno breme
    Sprememba organizacije dela ni bila navidezna in ni prikrivala nekih drugih razlogov, kot je trdila tožnica. Tožena stranka je dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in je naloge dejansko porazporedila med druge delavke. Ni možno slediti revizijskim navedbam, da je tožena stranka tožnico razporedila na delovno mesto operaterja, zgolj zato, da bi ji kasneje lahko podala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nenazadnje je tožnica pred tem imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto arhivarja, ki je bilo prav tako ukinjeno.
  • 236.
    VSRS Sodba in sklep VIII Ips 255/2017
    21.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VS00006746
    ZDR-1 člen 6, 6/6, 89, 89/1, 89/1-1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - diskriminacija - dokazno breme - starševsko varstvo - osebna okoliščina
    Tožnica je navedla, da ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi osebnih okoliščin (krajšega dela kot pravice iz starševskega varstva), saj ji je podala odpoved, čeprav je izmed treh svetovalcev imela ona najdaljšo delovno dobo in največ izkušenj. S tem je jasno izpostavila dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Dokazno breme, da to ni bil razlog za odpoved, je bilo na toženi stranki.

    Če je tožena stranka ob upadu prometa (poslovni razlog) tožnico izmed več izvajalcev na delovnem mestu svetovalca izbrala in ji odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je delala štiri ure oziroma ji v štirirnem delavniku dela na njenem delovnem mestu ni mogla zagotoviti, je odpoved pogodbe o zaposlitvi diskriminatorna, saj je bila kot presežna delavka izbrana na podlagi osebne okoliščine (izrabe pravic iz starševskega varstva).
  • 237.
    VSRS Sodba VIII Ips 139/2017
    21.11.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VS00008261
    ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 189, 207, 207/2. ZPIZ-2 člen 394.
    starostna pokojnina - pokojninska doba - zavarovalna doba
    Skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPIZ-1 se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nadomestil iz invalidskega zavarovanja ne plačujejo. Kateri čas brez plačila prispevkov in pod katerimi pogoji se všteva v pokojninsko dobo, je določeno v 189. členu ZPIZ-1.

    Ker tožnik v času prejemanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ni bil obvezno ali prostovoljno zavarovan, tega obdobja ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo.
  • 238.
    VSRS Sodba VIII Ips 137/2017
    21.11.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS00006603
    ZPIZ-2 člen 27, 29, 37, 38.
    starostna pokojnina - predčasna pokojnina - dokupljena doba
    Tožnik v obdobju od 15. 11. 1973 do 11. 12. 1975 ni bil obvezno zavarovan. V tem času tudi ni bil v delovnem razmerju, je pa dobo za ta čas dokupil. Ta se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je določen nižji starostni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Glede na dopolnjeno dobo in starost je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in tožniku pravilno priznana predčasna pokojnina po 29. členu ZPIZ-2 in odmerjena po 37. členu ZPIZ-2 ter na podlagi prvega odstavka 38. člena ZPIZ-2 zmanjšana za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 63 let in 6 mesecev starosti za 0,3 %
  • 239.
    VSRS Sklep VIII R 29/2017
    21.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00006067
    ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
    spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
    Dejstvo, da je bila tožba za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavržena, ne spreminja podlage, na kateri tožnik vtožuje denarni zahtevek, zato ne spreminja stvarne pristojnosti sodišča. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja.

    Delovno sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno tudi glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja ter prijavo v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, česar že pojmovno ni mogoče opredeliti drugače kot spor o pravici iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določbe točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
  • 240.
    VSRS Sodba VIII Ips 206/2017
    21.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VS00006608
    ZDR-1 člen 6, 85, 85/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - diskriminacija
    Tožnikove navedbe o šikanoznih oziroma diskriminacijskih razlogih za pisno opozorilo so skrajno neprepričljive glede na dejanske ugotovitve sodišč, da bi tožnik tistega dne moral opravljati izpit za regalno dvigalo, kar je delo na višini, zaradi česar je moral pred tem opraviti alkotest (prav tako tudi preostala dva delavca, ki sta opravljala izpit), pri čemer je alkotest pri tožniku pokazal 0,28 promila prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Nikakršne šikane ni v tem, da je tožena stranka na podlagi ugotovitve alkoholiziranosti na delovnem mestu tožnika pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršil obveznosti iz delovnega razmerja.

    Tudi če bi bilo res, da tožena stranka ni v vseh primerih ugotovljene alkoholiziranosti na delovnem mestu ukrepala bodisi s pisnim opozorilom na izpolnjevanje obveznosti ali z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, to še vedno ne bi pomenilo, da gre za nedopustno diskriminacijo, ker je tožena stranka, potem ko je ugotovila tožnikovo alkoholiziranost na delovnem mestu, le tega pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti.
  • <<
  • <
  • 12
  • od 50
  • >
  • >>