osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – podatki iz kazenske evidence
Sodišče je svojo odločitev oprlo na povsem jasen razlog, ki onemogoča odpust obveznosti, to je obstoj obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu po podatkih iz kazenske evidence, in obrazložilo, da razbremenitev dolžnika z odpustom obveznosti ne pride v poštev, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 126, 126/1. ZPP člen 337, 337/1.
sklep o zaključku stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prenos terjatve novega upnika – nedopustne pritožbene novote
Ker do vložitve pritožbe zoper sklep o zaključku stečajnega postopka pritožnik ni imel statusa upnika, bi moral vsa relevantna dejstva v zvezi s pridobitvijo procesne legitimacije za pritožbo navesti najpozneje v isti pritožbi.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica soposestnica kmetije in da je toženec brez soglasja tožnice samovoljno namestil jekleno vrv s ključavnico in zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v gospodarsko poslopje. Razlogi zaščite premoženja ne morejo biti razlog za tako samovoljno ravnanje toženca in izključitev in onemogočanje izvajanja soposesti tožnice.
Ker je bilo o preživljanju skupnih mladoletnih otrok pravdnih strank za vtoževano obdobje z učinkom pravnomočnosti že odločeno, tožnica nima verzijskega zahtevka v smislu 133. člena ZZZDR, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
pogodba o ustanovitvi in vodenju TRR – kršitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost
Pravno podlago tako za poplačilo negativnega stanja na TRR kot na kreditni kartici predstavlja Pogodba o ustanovitvi in vodenju osebnega računa, katere del so tudi Splošni pogoji poslovanja s tem računom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073597
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 82, 82/2, 631, 1035, 1036.
sporna vsebina tripartitnega sporazuma – razlaga pogodb – skupen namen pogodbenih strank – cesija – nakazilo – asignacija – nastanek pravic in obveznosti iz asignacije – akcept – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost – pavšalne navedbe – neprerekana dejstva
Šele z akceptom pridobi asignatar pravico do direktnega zahtevka proti asignatu, vendar se s tem ne oblikuje dvostransko obveznostno razmerje med asignatom in asignatarjem, temveč se asignat z akceptom enostransko abstraktno zaveže izpolniti obveznost asignatarju.
Zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve ni mogoče uveljavljati, če ima izvršeno delo podlago v dogovoru, kot je bilo tudi v konkretnem primeru zaradi sklenjene podizvajalske pogodbe med tožnico in T. Zaradi podanega pogodbenega temelja namreč ni izpolnjen pogoj odsotnosti pravne podlage za premik premoženja.
predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Prvo sodišče ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14-16, zato je zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi tega je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj prvo sodišče ni ugotavljalo, ali bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženec preživlja. Če bi bile ugotovljene takšne dejanske okoliščine, bi bilo glede na omenjeno odločbo Ustavnega sodišča mogoče toženca v celoti oprostiti plačila sodnih taks.
predlog za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – obstoj nasprotne terjatve – dokazno breme
V kolikor bi terjatev do pritožnika dejansko obstajala, bi ta predstavljala del premoženja samega dolžnika. Vendar na obstoj take oblike premoženja ni mogoče sklepati zgolj iz okoliščine, da je v teku pravdni postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložil dolžnik po začetku predhodnega postopka za začetek stečaja nad dolžnikom. V kolikor bi se izkazalo, da takšna terjatev dejansko obstoji, bi to omogočalo, da bi bila ovržena domneva insolventnosti, saj bi dolžnik lahko tudi z materialnopravnim pobotanjem dosegel prenehanje obveznosti pritožnika do dolžnika. Vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče za ovrženje insolventnosti dolžnika najmanj s stopnjo verjetnosti ugotoviti obstoj terjatve dolžnika. Gre torej za predhodno vprašanje, pri čemer pa je v postopkih insolventnosti potrebno upoštevati poudarjeno načelo hitrosti postopka in temu primerne nižje dokazne standarde pri odločanju sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083736
OZ člen 111, 111/2, 435, 435/1, 440, 495, 495/1. ZPP člen 13, 13/1.
prodajna pogodba – predmet pogodbe – prodaja tuje stvari – ničnost pogodbe – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi – jamčevanje za napake – pravna napaka – sankcije za pravne napake – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – kondikcijski zahtevek – vrnitev kupnine – predhodno vprašanje – razdrtje pogodbe po samem zakonu – izguba pravice – prekluzivni rok
V času sklenitve kupoprodajne pogodbe je bila v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist D. Š., ki tožeči stranki izbrisnega dovoljenja v zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin v njeno korist ni dala. Zaradi navedenega bremena tožeča stranka ni mogla doseči pogodbenega namena, saj vknjižba in s tem pridobitev lastninske pravice na predmetu pogodbe ni bila mogoča, zato je bila pogodba zaradi nezmožnosti izpolnitve razdrta po samem zakonu. Za uveljavljanje zahtevka za vrnitev kupnine zaradi razdrte pogodbe pa prekluzivni rok iz 1. odstavka 495. člena OZ ne pride v poštev.
rok za plačilo sodne takse - ugovor - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse v primeru ugovora stranke teče od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oz. od vročitve odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – uresničenje odstopnega upravičenja – načelo hitrosti postopka – načelo omejevanja tveganj – pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. Tej presoji pritožnica sicer oporeka, vendar pa ne nasprotuje prvostopenjski ugotovitvi, da stečajni dolžnik, ki v tem projektu (zaenkrat) po njenih lastnih navedbah nastopa kot investitor in izvajalec, nima ne tehničnih sredstev ne finančnih virov za izvedbo projekta T. Brez izvedbe tega projekta pa bi realizacija pogodbe pomenila le nepotreben strošek stečajnega postopka, ki bi imel za posledico slabše poplačilo upnikov.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – objektivni rok
Pravočasnost predloga za obnovo postopka ni vezana zgolj na objektivni rok, temveč tudi na subjektivni rok. Če stranka zamudi subjektivni ali objektivni rok, je predlog za obnovo prepozen.
Sodne poravnave s predlogom za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati.
Vložitev dopolnitve tožbe predstavlja nujno procesno dejanje, saj v primeru njegove opustitve sodišče tožbo zavrže. Tožeča stranka ga je opravila po pooblaščeni odvetniški družbi, zato ji pripada povračilo odvetniških stroškov, ki so ji s tem nastali. Dejstvo, da se je postopek začel s predlogom za izvršbo tožeče stranke, ki v času vložitve izvršilnega predloga ni bila zastopana po odvetniški družbi, na odločitev o stroških pravdnega postopka, ki je tekel po razveljavitvi sklepa o izvršbi, nima vpliva.
Ker odločba o odvzemu poslovne sposobnosti učinkuje s pravnomočnostjo in ne vpliva na veljavnost poslov, ki jih je oseba sklenila pred začetkom učinkovanja, ni utemeljen očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker v izpodbijanem sklepu ni ugotovitve, od kdaj nasprotni udeleženec ni več (popolnoma) poslovno sposoben.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo
ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 175, 192, 192/2. ZFPPIPP člen 248.
najemna pogodba – sklenitev najemne pogodbe po pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini – odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja – sklep o izročitvi nepremičnine – rok za izselitev
Iz 1. odstavka 64. člena ZIZ in 175. člena ZIZ jasno izhaja, da najemojemalec ni tretji udeleženec v smislu 1. odstavka 64. člena ZIZ.
Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ, ki določa obveznost izpraznitve in izselitve dolžnika, se uporablja skupaj z določbami 175. člena ZIZ. Kupec je vstopil v pravni položaj najemodajalca (dolžnika kot pravnega prednika kupca). Zato se glede najemojemalčevega položaja uporabljajo pravila, ki urejejo najemno razmerje (pogodbeni in zakonski statut).
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065358
ZPP člen 163. ZIZ člen 15.
predlog za izdajo začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – samostojni postopek – stroški postopka zavarovanja
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je samostojen postopek in je zaključen z odločitvijo sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi česar ni podlage za odločitev, da se odločanje o stroških, ki jih je upnik priglasil v predlogu za izdajo začasne odredbe, pridrži.
Glede ugotovitvenega dela izreka v sporu zaradi motenja posesti je sodna praksa res že večkrat zavzela stališče, da ta načeloma ni potreben (in ga je potrebno zaradi odsotnosti pravnega interesa zavreči - in ne zavrniti, kot to navaja pritožba), vendar pa ga še vedno dopušča. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenega zahtevka. Prav v konkretnem primeru se izkaže, da sta ugotovitveni in prepovedni del izreka prepletena v taki meri, da zgolj njuno sožitje nudi dovoljšnjo mero določnosti in posledično izvršljivosti odločbe. Sodišče druge stopnje zato v izrek ni poseglo.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do popravka - objava popravka - trditve v obvestilu - neresnične trditve - kršitev osebnostnih pravic - namen pravnega varstva objave popravka - vsebina objave popravka
Glede na namen pravice do popravka lahko tožnica v njem zatrdi, da so trditve v obvestilu neresnične, ne more pa v okviru uresničevanja pravice do popravka zahtevati ugotovitve o kršitvi osebnostnih pravic. Za to ima na razpolago druge oblike pravnega varstva.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 382, 382/2, 399, 399-3, 399-4, 408, 408/2. ZPP člen 274, 338, 338/1, 365-3.
postopek osebnega stečaja – zavrženje predloga za začetek postopka – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – pravnomočnost – nov predlog za odpust obveznosti
Dolžnik lahko ponovno predlaga začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti, ne glede na v prvem postopku pravnomočno končan postopek osebnega stečaja z ustavitvijo postopka odpusta obveznosti, če je z novim predlogom odpadla ovira za odpust obveznosti, ki je določena v 4. točki 399. člena ZFPPIPP.