Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo bistvo neskrbnega ravnanja posrednika – posrednik stranki ni predstavil vseh, iz Splošnih pogojev izhajajočih okoliščin in možnih posledic odločitev, ki jih je predlagal, čeprav jih je poznal, ali bi jih vsaj moral poznati, te odločitve pa za tožečo stranko niso predstavljale iskanja njenega največjega interesa.
ustavitev izvršbe na premičninah – nerelevantne trditve o pridobitvi ločitvene pravice na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe
Prav ima sicer pritožnik, da se oba VL postopka - osnovni VL 182138/2012 in postopek prodaje nepremičnine, ki je bil iz tega spisa izločen in se vodi pod VL 64105/2013 - obravnavata kot enovit postopek, vendar pa sklepi, ki so v tem (VL 182138/2012) postopku sprejeti v zvezi z ustavitvijo izvršbe z izvršilnimi sredstvi te zadeve, učinkujejo le na to zadevo. Sklep z dne 27. 5. 2015 se nanaša izključno na izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine. Dejstva, ki jih je upnik navajal v pritožbi v zvezi s pridobitvijo ločitvene pravice na nepremičnini, bodo relevantna le v postopku VL 64105/2013. Z izpodbijanim sklepom ni bil razveljavljen sklepa o izvršbi, sodišče z njim ni razveljavilo morebiti opravljenih izvršilnih dejanj.
objava popravka - nesorazmerna dolžina zahtevanega popravka - nezanikanje navedb v obvestilu - odklonitveni razlogi - popravek v širšem smislu - dostop do medija
Zahtevani popravek ni nesorazmerno daljši od obvestila, na katerega se nanaša, zato ta razlog za zavrnitev njegove objave ni podan. Obvestilo obsega 1523 besed oz. 3348 znakov s presledki, zahtevani popravek pa 242 besed oz. 1507 znakov s presledki. Treba je upoštevati celotno osnovno besedilo, saj se celotno (posredno) nanaša na tožnico, ne pa gledati samo posameznih stavkov in izsekov, ki jo eksplicitno omenjajo.
Tožnica s popravkom podaja svoje trditve o (ne)resničnosti dejstev, ki so v teh postopkih očitno sporna. To tudi po presoji pritožbenega sodišča presega to, čemur se reče popravek v širšem smislu, in je po ZMed dovoljen oz. predviden. Tožnica s svojim besedilom (...) ne odgovarja na objavljeno besedilo, ampak terja dostop do medija, do česar pa nima pravice, saj je zagotovljena uredniška svoboda oz. avtonomija ustvarjanja medijskih vsebin oz. programov.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - dokazno breme - dokazni predlog - dokazovanje pravnorelevatnega dejstva - stroški dobave toplotne energije - delež stroškov - omejeni pritožbeni razlogi
Dokaznemu bremenu glede trditev o tem, kakšen delež stroškov bremeni toženko in na kakšni podlagi, tožnica ni zadostila.
Okoliščina, da ima pravna oseba blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, za kar gre tudi v konkretnem primeru (631,00 EUR), opravljajo posle tudi gotovinsko. Na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.
obnova postopka – obnovitveni razlog se nanaša na postopek pred višjim sodiščem – predložitev predloga za obnovo postopka višjemu sodišču – zahteva za izločitev sodnika – konec glavne obravnave
Če so veljale kakršnekoli omejitve glede razpravljajoče sodnice na prvi stopnji za njeno odločanje v tej pravdi, se je to nanašalo na postopek pred sodiščem prve stopnje in ne na postopek pred pritožbenim sodiščem, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za predložitev predloga za obnovo postopka pritožbenemu sodišču.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082610
ZIZ člen 3, 9, 177, 241, 272, 272/2. OZ člen 255, 257. ZPP člen 7, 214.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izvzem nepremičnin iz izvršbe - kmetijska zemljišča, potrebna za preživljanje - načelo sorazmernosti - namen zavarovanja - vrednost nepremičnine - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - ravnanje dolžnika - darilo - ustanovitev zemljiškega dolga - rok za vložitev tožbe
Ker za odločanje v fazi postopka izdaje začasne odredbe glede vrednosti zaščitene kmetije velja nižji dokazni standard verjetnosti, pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede vrednosti parcel, ki jo je sodišče ugotavljalo na podlagi podatkov GURS, ni utemeljen.
Sodišče zavarovanja na dveh parcelah ni dovolilo, ker gre za gospodarska poslopja, ki jih toženec nujno potrebuje za preživljanje, kar je v skladu z določilom 177. člena ZIZ v zvezi z določilom 241. člena ZIZ iz zavarovanja izvzeto. Na ostalih v sklepu naštetih nepremičninah pa zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker gre za nesorazmernost zavarovanja.
Višina dolžnikovega dolga ustreza seštevku vrednosti nepremičnin, na katerih je dovoljeno zavarovanje. Pritožbeni očitek, da predmet zavarovanja precej presega samo vrednost denarne terjatve tožnice, zato ni utemeljen.
Ker pomanjkljive trditvene podlage ni moč nadomestiti z zaslišanjem stranke ali postavitvijo izvedenca kmetijske stroke, očitek, ki graja zavrnitev navedenih dokazov, ni utemeljen.
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor, o katerem odloča isto sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – spremenjene okoliščine – korist otroka – časovne meje pravnomočnosti – neformalen razgovor z otrokom
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu ne predstavlja spremenjene okoliščine v smislu določbe 421. člena ZPP, ki bi bila pravno upoštevna, saj tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, do katerih bi prišlo v času od odločitve v zadevi, v kateri je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev.
Časovne meje zajemajo vsa dejstva, ki so v prej citirani zadevi obstajala ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da je tožnik glede teh dejstev prekludiran.
SPZ člen 105, 105/3, 118. SZ-1 člen 3, 5. OZ člen 131.
padec na zasneženi in spolzki površini – skupni deli stavbe – čiščenje skupnih delov – upravnik – odgovornost upravnika – pogodba o upravljanju
Zavarovanec toženke (ki je bil v času škodnega dogodka upravnik stavbe) tožnici ne more biti odgovoren zaradi morebitne kršitve pogodbe, sklenjene med njim in lastniki stavbe. Za uveljavljanje sankcij zaradi kršitve pogodbene obveznosti so upravičene le stranke pogodbe. Podlaga za upravnikovo odgovornost tožnici so lahko le ugotovitve o opustitvi njegovih zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe.
znižanje preživnine - spremenjene razmere - nov družinski član - nastop nezaposlenosti - večje potrebe otroka - preživninska obveznost - zmožnosti zavezanca - pridobitvene sposobnosti zavezanca - kritje osnovnih življenjskih potreb - kritje otrokovih potreb
Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075163
PDEU člen 107, 107/1. ZPP člen 7, 212, 236, 337, 339, 339/1. OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje samoupravnih lokalnih skupnosti - državne pomoči - zastopanje - sankcija za navedbo neresničnih podatkov - materialno procesno vodstvo - izvedenec - razpravno načelo - obrazložitev dokaznega sklepa - substanciranje dokaznih predlogov - koncentracija postopka - pospešitev postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da kadar procesna dejanja nasprotne stranke opravljajo enako vlogo, materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - napaka volje - zmota v vsebini izjave - opravičljiva zmota - zmota v predstavi - pravna zmota - nebistvena zmota
Pripoznava je enostransko procesno dejanje, s katerim se tožena stranka strinja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, razen če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
Materialnopravna podlaga presoje, ali je podan pritožbeni razlog zmote, so določbe 45. do 50. člena OZ. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti zmota nezakrivljena oziroma opravičljiva, pravna zmota je neupoštevna, prav tako zmota v predstavi (oziroma v motivu), neupoštevna je tudi nebistvena zmota.
Pregled zadeve pokaže, da tožeča stranka stališč v zvezi z že zgoraj povzetimi pravočasnimi zatrjevanji tožene stranke v postavljenem roku ni podala, zato je ob uporabi drugega odstavka 214. člena ZPP potrebno zaključiti, da jih ni (obrazloženo) prerekala. Po toženi stranki pravočasno zatrjevana pravno relevantna dejstva v posledici navedenega štejejo kot priznana. Z ozirom, da tožeča stranka dajatvenega tožbenega zahtevka zaradi prikrajšanja nujnega deleža v predmetnem postopku ni postavila, se bo z vprašanjem, ali že zgoraj navedeni znesek, glede katerega ni odveč pojasniti, da tožeči stranki na podlagi oporoke pripada, zadošča za pokritje njenega nujnega deleža oziroma v kakšnem obsegu je ta morebiti prikrajšan, ukvarjalo zapuščinsko sodišče.
Iz dikcije 1. odstavka 569. člena OZ izhaja, da je bistvena sestavina posojilne pogodbe, o kateri mora biti doseženo soglasje, določena količina denarja.
Uradni zaznamek ni javna listina in kot takšen nima dokazne moči iz 224. člen ZPP.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnine - fizična delitev - delitev v naravi - upravičen interes - prevzemni interes - začasno soglasje k predlogu za delitev nasprotne udeleženke - dotedanja uporaba dela nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj prevzemnega interesa za dodelitev južnega dela parcele št. 455/4 k. o. X ni izkazal (predvsem) zaradi okoliščine, ker je privolil v osnutek parcelacije, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, ni logičen. Gre namreč za dve okoliščini, ki ju ni moč postaviti v okvir vzročno-posledične povezave. Okoliščina, da je tekom postopka (nekaj časa) soglašal z delitvijo, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, nima nobene zveze z vprašanjem, ali je izkazal interes za delitev parcele, kakor jo je v predlogu predlagal sam.
Predlagatelj v pritožbi navaja, da je svoj interes za južni del parcele (za pridobitev katerega si prizadeva) utemeljeval z dosedanjim uživanjem (rabo) le-tega. V zvezi s tem upravičeno poudarja, da je dosedanja (upo)raba pri odločanju o razdružitvi solastne nepremičnine (oziroma ugotavljanju obstoja upravičenega interesa iz 2. odstavka 72. člena SPZ) relevantna okoliščina.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V primeru, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kljub zakonski prepovedi izdan zoper dolžnika, zoper katerega je bil pred začetkom izvršilnega postopka začet stečajni postopek, te kršitve ni mogoče odpraviti z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi 1. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka stečajnega postopka na že prej začeti postopek izvršbe. Poleg tega je določbo mogoče uporabiti, ko je izvršba v fazi oprave, ta pa se v postopku, ki teče na podlagi verodostojne listine, lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka, vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082001
OZ člen 271, 271/2, 274, 275, 347, 355, 355/1, 355/1-6, 365, 421, 421/1. SPZ člen 118, 118/4, 118/5.
upravnik – stroški obratovanja in upravljanja – poslovna stavba – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja – subrogacija – izpolnitev tretjega – odstop terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
V primeru poslovne stavbe, je treba terjatve upravnika obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji.
pobotanje terjatev – zakonski pobot – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – primeri, ko je pobot izključen
Pravila, ki jih ZFPPIPP v 261. in nadaljnjih členih določa za pobotanje, ne izključujejo uporabe 316. člena OZ. Določba 261. člena ZFPPIPP pove le, da je pobot v stečaju dovoljen, ne omogoča pa sklepanja, da je z njo določeno, da se lahko v stečajnem postopku pobotajo vsakršne terjatve.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – terjatev še ni zapadla
Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe terjatev na plačilo dividend, kot so zahtevane v razširjenem tožbenem zahtevku in predlagani začasni odredbi, še ni zapadla, vendar pa 1. odstavek 270. člena ZIZ predvideva izdajo začasne odredbe, ki ima naravo začasnega zavarovanja, tudi za primere, ko je podana verjetnost, da bo terjatev šele nastala. Takšno zavarovanje je mogoče predlagati tudi, ko tožba še niti ni vložena in se sodni postopek še ni začel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DELOVNO PRAVO – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – INVALIDI
VSL0023344
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 256. ZPIZ člen 34. ZDR člen 119.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti – izvrševanje kazenskih sankcij – nadzor nad izvrševanjem zakona – izvršitev izrečene zaporne kazni
Obsojeni je s tem, ko je postala odločba ZPIZ o priznani invalidnosti I. kategorije z dnem 12. 2. 2013 pravnomočna, postal na območju RS dela nezmožen in do morebitne spremembe v zvezi z njegovo zmožnostjo dela ni pravne podlage za izvrševanje 12. člena ZIKS-1. Nastanek te okoliščine, torej ugotovljena invalidnost I. kategorije, je namreč, sama po sebi zakonski razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Zavodi za prestajanje kazni zapora so vezani na določbe navedene zakonodaje, ki ščiti delavce, za katere je ugotovljeno, da niso dela zmožni, in izvrševanje „vikend zapora“, ki bi bilo v nasprotju z njimi, po presoji pritožbenega sodišče ne ustreza ureditvi po ZIKS-1 in tudi ne namenu tega instituta, ki je predviden za obsojence, ki so sposobni redno opravljati delo oziroma se redno šolati.
Pristojnosti Inšpektorata za delo RS ne sežejo prek meje naše države in s tem, ko bi, četudi le občasno, obsojeni delal izven tega območja, bi bil takšen nadzor neizvršljiv in tako trenutna zaposlitev tudi s tega vidika za obsojenca ne more priti v poštev.