Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 240/3, 240/3-3, 300, 300/1, 302, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/2, 308/3. ZIZ člen 270, 270/2.
preizkus terjatev – napotitveni sklep – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika – ločitvena pravica – dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Pravico do ločenega poplačila iz nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki sta jo upniku prerekala pritožnika, je upnik utemeljeval na izdani začasni odredbi za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Ker se za tako začasno odredbo uporabijo določbe 270. člena in 271. člena ZIZ, po izrecni določbi 2. odstavka 270. člena ZIZ pa se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, na podlagi izdane začasne odredbe upnik banka X ni pridobil ločitvene pravice, čeprav je bila vsebina začasne odredbe zaznamovana v zemljiški knjigi.
smrtovnica – sestavitev in vsebina smrtovnice – obseg zapuščine
Pritožnica, ki je na smrtovnici podpisana kot oseba, ki je posredovala podatke o premoženju zapustnika, bi za uspešnost pritožbe morala vsaj pojasniti razloge za v pritožbi spremenjeno stališče (da zapustnik ob smrti ni imel v lasti in posesti orožja).
ZIZ člen 41, 41/8, 61, 61/2, 62, 62/2. ZIZ-J člen 10, 10/2, 83, 83/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor nepristojnosti sodišča zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma - prehodne določbe ZIZ-J
Za primer, da sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili arbitražni sporazum, je le upniku dana možnost, da v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavijo v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo. Dolžniku pa zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma ni dana možnost ugovornega uveljavljanja sodne nepristojnosti. Navedena določba je bila v ZIZ vnesena z ZIZ-J, uveljavljenim 30. 7. 2014, ki pa se na podlagi 2. odstavka 83. člena ZIZ-J niti še ne uporablja.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053476
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o u vedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 10/2. URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo – enako varstvo pravic – pravica do izjave – kontradiktornost postopka
Po določbi člena 10(2) Uredbe se za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo uporablja zakonodaja države članice izvora. V konkretnem primeru je torej treba uporabiti slovensko zakonodajo. Ustava RS v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku pa je določba 5. člena ZPP, po kateri mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam dolžnika in zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter dopolnitvi te zahteve ugodilo, ne da bi upniku pred izdajo izpodbijanega sklepa dalo možnost, da se izjavi o navedbah iz zahteve in njene dopolnitve.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – subsidiarno načelo oficialnosti – nedovoljene pritožbene novote – pavšalne trditve – pravno neodločilne trditve
Tožena stranka ni pojasnila, katera so (neunovčljiva) osnovna sredstva ter zakaj so neunovčljiva in zakaj so terjatve neizterljive. Ne drži pritožbeni očitek, da so ta dejstva negativna, ki se ne dokazujejo. Tožena stranka bi lahko zatrjevala svoja prizadevanja v zvezi z morebitno prodajo osnovnih sredstev in izterjavo poslovnih terjatev.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075806
ZIZ člen 24, 24/3, 198, 201, 201/1, 201/3, 208. SPZ člen 148, 148/2, 154. ZZK-1 člen 87, 87/3, 88, 88/1, 88/3.
izvršba na nepremičnino – poplačilo upnikov – vrstni red terjatev – čas pridobitve zastavne pravice – prenos hipoteke – prisilna hipoteka – sprememba upnika
Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice.
Dejstvo, da v zemljiški knjigi po vstopu novega upnika v izvršilni postopek v pristopni zadevi ni bila vpisana sprememba imetnika hipoteke, na pravni položaj upnika v vodilni zadevi kot pritožnika ne vpliva, saj ni odločilna oseba upnika, temveč vrstni red terjatve. Za pritožnika je povsem nepomembno, ali se terjatev poplača prvotnemu ali novemu upniku iz pristopne zadeve, odločilno je, da terjatev, zavarovana s hipoteko, ni prenehala.
ZPP člen 116, 116/1, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1. ZIZ člen 60, 60/3.
vrnitev v prejšnje stanje – izguba pravice opraviti procesno dejanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prekluzija dokazov – predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo
Vprašanje pravočasnosti predložitve dokazov sodišče presoja po 4. odstavku 286. člena ZPP, po zaključku obravnave pa v morebitnem pritožbenem postopku po 1. odstavku 337. člena ZPP. Pri kasnejši predložitvi dokazov torej ne gre za izgubo pravice opraviti procesno dejanje, ki bi utemeljevala vrnitev v prejšnje stanje.
Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine so spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, in sicer če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Sodišče je tako ugotovilo, da ima tožnik za polovico nižjo plačo, kot jo je imel v času določitve preživnine s tem, da mu starši mesečno prispevajo 500,00 EUR, je v osebnem stečaju in ima štiri otroke, ki jih tudi ni imel v času določitve preživnine, katerih mesečni stroški preživljanja predstavljajo znesek 840,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je k mesečnim prihodkom tožnika prištelo znesek 500,00 EUR, ki ga tožniku dajeta mesečno njegova starša.
solastnina – delitev solastnih nepremičnin – načini delitve – fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti – upravičen interes – ustanovitev stvarne služnosti – solastniki – nujni sosporniki
Če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, mora sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, večjo oziroma manjšo vrednosti zemljišča zaradi ustanovljene služnosti pa upoštevati pri delitvi stvari.
Če je do zvišanja cen prišlo zaradi naraščanja cen v daljšem časovnem obdobju (zaradi trenda naraščanja cen nepremičnin v gospodarstvu), to ne predstavlja nepredvidljivega dogodka, na katerega bi se tožnik po nasprotni tožbi lahko utemeljeno skliceval, in to ne glede na končni rezultat (npr. 100% ali več kot 100% višje cene). Drugače bi veljalo v primeru velikega in izjemno naglega skoka cen.
ustavitev izvršbe na premičninah – nerelevantne trditve o pridobitvi ločitvene pravice na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe
Prav ima sicer pritožnik, da se oba VL postopka - osnovni VL 182138/2012 in postopek prodaje nepremičnine, ki je bil iz tega spisa izločen in se vodi pod VL 64105/2013 - obravnavata kot enovit postopek, vendar pa sklepi, ki so v tem (VL 182138/2012) postopku sprejeti v zvezi z ustavitvijo izvršbe z izvršilnimi sredstvi te zadeve, učinkujejo le na to zadevo. Sklep z dne 27. 5. 2015 se nanaša izključno na izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine. Dejstva, ki jih je upnik navajal v pritožbi v zvezi s pridobitvijo ločitvene pravice na nepremičnini, bodo relevantna le v postopku VL 64105/2013. Z izpodbijanim sklepom ni bil razveljavljen sklepa o izvršbi, sodišče z njim ni razveljavilo morebiti opravljenih izvršilnih dejanj.
ZD člen 135, 135/2, 163, 208, 210, 210/3. ZPP člen 314, 315.
zapuščinski postopek - vmesni sklep o dedovanju - spor o uporabi prava - delni sklep - enoten sklep o dedovanju - dedna izjava - obličnost - konkludentno dejanje - ukrep tekoče uprave
V zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja vmesnega ali delnega sklepa o dedovanju in ni mogoče uporabiti določbe 163. člena ZD o subsidiarni uporabi določb ZPP (315. in 314. člen).
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073662
ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 588, 600, 600/3.
povrnitev stroškov zdravljenja – poškodba pri delu – neočiščeno in poledenelo dvorišče – pasivna legitimacija – oddaja nepremičnine v najem – trajnejša razmerja – prenos odgovornosti za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari
Ob trajnejšem razmerju – prenosu posesti – se prenese na najemnika tudi odgovornost za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari.
Čiščenje dvorišča in dostopa v poslovni prostor v zimskem času predstavlja običajno rabo stvari. Zanj mora poskrbeti najemnik.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 262, 262/1, 262/4. ZUP člen 42, 42/2, 87, 224, 224/3, 224/4. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 17. ZDR člen 137, 200. ZDSS-1 člen 61, 62, 68, 68/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije - izvršitev dokončne odločbe o priznanju pravic na podlagi invalidnosti
Imenovani zdravnik je za čas od 21. 1. 2007 dalje, kar je več kot mesec dni po vročitvah dokončne odločbe (o priznanju pravic na podlagi invalidnosti tožniku) tožnikovemu delodajalcu in tožniku, odločil, da je tožnik zmožen za delo. Morebitne zahtevke v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti po dokončni odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti lahko tožnik uveljavlja le zoper delodajalca, ki mu je po 200. členu ZDR dolžan zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, če pa delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, mu je po 137. členu ZDR dolžan izplačevati nadomestilo plače. S tem, ko je sodišče prve stopnje za tožnika, kljub dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti ugotovilo začasno nezmožnost za delo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Po dopolnitvi dokaznega postopka je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in zavrnilo zahtevek tožnika na odpravo dokončne odločbe tožene stranke o ugotovljeni zmožnosti za delo ter da se pri njem ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi za čas po 21. 1. 2007.
Izpoved osebnega zdravnika je poleg navedbe dejstev vsebovala tudi strokovno mnenje, zato je potrebno šteti, da gre za izpoved izvedene priče in stroške, nastale s tem v zvezi, nosi tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - SODNE TAKSE
VSK0006260
ZDen člen 71.
sodna taksa - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji
Vknjižba lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe upravnega organa je sklepno dejanje v postopku denacionalizacije in je zato potrebno uporabiti ZDen kot specialni predpis in ne ZST-1, kar pomeni, da je tak vpis takse prost.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – imenovanje na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dolžnika – osnovni seznam preizkušenih terjatev – razrešitev članov upniškega odbora
Sodišče prve stopnje je glede na fazo postopka, v kateri je imenovalo upniški odbor, pravilno imenovalo za člane upniškega odbora tiste upnike, za katere je stečajni upravitelj posredoval obvestilo, da imajo po podatkih iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika. Dejstva, ki jih navaja v pritožbi in se nanašajo na višino terjatev upnikov, ki izhajajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, za odločitev o pritožbi niso relevantna.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje nepremičnin - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - dejanska raba posameznega dela stavbe - namen in raba prostora - izvedensko mnenje - pripombe stranke
Pravno vprašanje dejanske rabe dela stavbe se rešuje po pravilih geodetske stroke.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069153
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7, 55/1-8, 55/1-12. ZD člen 9, 142, 142/1. ZPP člen 213, 213/1, 316.
izvršilni naslov – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – odgovornost države za zapustnikove dolgove – odgovornost pro viribus hereditatis – pripoznava zahtevka – preklic pripoznave – stroga formalna legaliteta – dokazovanje – ugovor pasivne legitimacije
Omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja predstavlja materialnopravni ugovor, ki pa ga dolžnica v predmetnem izvršilnem postopku uveljavlja neutemeljeno oziroma prepozno. Do prehoda obveznosti in do vstopa države v zapustnikova razmerja je namreč prišlo že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi predmetni postopek, pri čemer je iz izvršilnega naslova razvidno, da je bila dolžnica k vstopu v postopek povabljena 19. 10. 2012, do izdaje sodbe na podlagi pripoznave pa je prišlo šele 13. 12. 2013. Dolžnica je torej imela več kot eno leto časa, da bi ugovor omejene odgovornosti podala v pravdnem postopku, ravno tako pa bi v pravdnem postopku lahko tudi preklicala izjavo o pripoznavi.
Sodba na podlagi pripoznave je bila v predmetni zadevi izdana že zoper dolžnico kot pravno naslednico prvotnega toženca, po njej pa je dolžnica dolžna upnici plačati terjatev. Takšna sodba je postala pravnomočna, na pravnomočen izvršilni naslov pa je izvršilno sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano in se v njegovo pravilnost več ne more spuščati, temveč ga mora le še izvršiti.
Kadar ima dolžnik še pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova možnost podaje ugovora, ki lahko povzroči prenehanje ali omejitev njegove odgovornosti za zapustnikov dolg, je treba o tem ugovoru odločiti že v pravdnem postopku, saj v poznejši izvršbi tega stranka več ne more uveljavljati.