SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070941
URS člen 25. ZST-1 člen 34, 34/5, 34a. ZPP člen 363, 363/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse ‒ ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ‒ sklep o zavrnitvi ugovora ‒ pravica do pritožbe zoper sklep ‒ pravica do pravnega sredstva
Proti sklepu sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe.
pravdni stroški – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za pravdo – napotitev na pravdo
Res je, da v primeru toženčeve pripoznave zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari) tožnik plača tožencu potrebne stroške postopka, in ne obratno, vendar še ob nadaljnjem pogoju, da toženec ni dal povoda za tožbo. Ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen, saj je bil tožnik na pravdo napoten v zapuščinskem postopku zaradi toženčevega nestrinjanja z njegovo zahtevo.
Upnik mora zahtevo, da mu dolžnik povrne stroške podati v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in mora v njej opredeljeno navesti stroške, katerih povrnitev zahteva. Sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino preverjalo oziroma ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014023
ZDSS-1 člen 56. ZIZ člen 212.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je verjetno izkazana terjatev. Sodišče prve stopnje je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo skupaj z odločitvijo o glavni stvari (vse z dne 12. 6. 2015) in glede na to, da je predlog predlagatelja zavrglo, to pomeni, da verjetnost terjatve ni izkazana. Ker verjetnost obstoja terjatve ni izkazana, ni podan primarni pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZJSRS člen 28, 28/3. ZFPPIPP 131, 132, 390, 390/2.
preživninska terjatev - nadomestilo preživnine - subrogacija - postopek osebnega stečaja - prednostna terjatev
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Sklad, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni.
SPZ člen 120, 120/2, 252. SZ-1 člen 25, 25/3. ZIZ člen 169, 180, 180/2, 180/3, 194, 194/4, 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 198. ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3.
etažna lastnina - zakonito stvarno breme - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - ustavitev izvršbe po predlogu upnika
Na podlagi 120. člena SPZ nastane na posameznem delu v etažni lastnini, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, zakonito stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad. To stvarno breme ima tudi najboljši vrstni red (drugi odstavek 120. člena SPZ).
etažna lastnina - etažni lastnik - stroški upravljanja - vzdrževanje stavbe - prodaja posameznega dela - sprememba lastništva - obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja
Obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe (lastnik odgovarja subsidiarno po petem odstavku 24. člena SZ-1) ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice, zato je tožeča stranka plačilo vtoževanih stroškov neutemeljeno uveljavljala od tožene stranke, ki je sicer pri spornem poslovnem prostoru v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica. Pri tem sploh ni pravno pomembno, da pogodbeni stranki omenjene prodajne pogodbe nista dali soglasja notarki za izvedbo zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, temveč je pomembno, da so bili pred vložitvijo predmetne tožbe izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 17. člena SZ-1.
Podlaga za povračilo izvršilnih stroškov je materialnopravna določba 38. člena ZIZ. Ta v petem odstavku nalaga dolžniku obveznost, da stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, povrne upniku, ta pa je v 2. točki 16. člena ZIZ označen kot oseba, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe in zavarovanja. Predmetni izvršilni postopek ne teče na zahtevo zastavne upnice in zastavna upnica po določbi 16. člena ni stranka, temveč upravičenka do poplačila, zanjo pa materialnopravna določba 38. člena ZIZ ne določa, da ji je dolžnik dolžan povrniti izvršilne stroške.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - pravna korist - priznanje terjatve v stečajnem postopku - stečaj - nedenarna terjatev - denarna terjatev
Tožeči stranki je bila denarna terjatev iz naslova nezakonitosti podane odpovedi iz poslovnega razloga in iz naslova odpravnine v celoti priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko. Zaradi priznanja denarne terjatve je prenehala pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi, zato je sodišče prve stopnje skladno z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP in 274. člena ZPP tožbo pravilno zavrglo.
Glede na to, da je v stečajnem postopku potrebno prijaviti le denarne terjatve, ne pa tudi nedenarnih terjatev, ki ne morejo vplivati na obseg stečajne mase, pritožba utemeljeno uveljavlja, da ima tožeča stranka še vedno pravni interes na ugotovitvenem delu tožbe, ali ji je delovno razmerje prenehalo zakonito. Od tega vprašanja je namreč odvisno, ali ima pravico do pravic za primer brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je zavrglo tožbo tudi glede ugotovitve, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z argumentacijo sodišča prve stopnje, ki pravilno poudarja, da je tožeča stranka vedela za svojo dokazno breme glede časa nastanka škode, kar naj bi dokazovala s pričo, katere zaslišanje je sodišče prve stopnje zavrnilo. Pritožbeno sodišče ob tem izpostavlja, da je očitno, da je tožnica ta dokazni predlog podala na podlagi dopisa inštituta z dne 22. 7. 2014, takšna sicer nedopustna stranska spodbuda pa seveda ne opravičuje stranke glede presoje morebitne pravočasnosti njenih dokaznih predlogov.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. ZDR člen 126, 127. ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. ZDoh-2 člen 2.
predavatelj - obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - osnovna plača - pobotni ugovor
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik z zahtevkom, da naj sodišče prve stopnje ugotovi, da je sklep tožene stranke z dne 28. 11. 2000 postal dokončen dne 25. 1. 2001, uveljavlja ugotovitveni zahtevek. Tožba s takšnim zahtevkom se v skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP lahko vloži le v primeru, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost ali nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takšnega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe. Pri tako oblikovanem tožbenem zahtevku ni šlo za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice, temveč zgolj za ugotovitev dejstva, kar pa ne more biti predmet ugotovitvene tožbe. Enako velja za del tožbe, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da ga je tožena stranka iz socialnega zavarovanja odjavila z dne 5. 12. 2000 in da mu niso bila izplačana nadomestila plače za posamezni mesec in odpravnina po izteku 6-mesečnega odpovednega roka, kakor tudi ne regres za leto 2001, božičnica, letni poračun za uspeh podjetja in delovna uspešnost za leti 2000 in 2001. Vse te terjatve bi tožnik lahko uveljavljal z dajatvenim zahtevkom, zato ni podlage za ugotovitveno tožbo. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
Glede na to, da je storilec svoje premoženjsko stanje oziroma možnosti za plačilo takse lahko predstavil šele v roku za pritožbo zoper izpodbijani sklep, je pritožbeno sodišče takšen predlog štelo kot pravočasno pritožbo zoper odločitev o naloženih stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in ji, ker je vlogi priložil tudi dokazilo – odločbo centra za socialno delo iz katere je razvidno, da storilec izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči v višini minimalnega dohodka (269,20 EUR mesečno), ugodilo.
Skladno s 335. členom ZPP mora vsaka pritožba med drugim obsegati tudi podpis pritožnika. Podpis pritožnika je bistvena sestavina pritožbe in je pritožba, ki podpisa nima, nepopolna. Ker je tožnica vložila pritožbo, ki ni bila lastnoročno podpisana, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot nepopolno (1. odstavek 343. člena ZPP).
Tožena stranka je torej v pobot uveljavljala škodo, ki naj bi ji nastala zaradi napake tožeče stranke, zaradi česar ni dobila od tretjega (svojega sopogodbenika) plačila za svoje delo. Gre za tako imenovano škodo zaradi zaupanja, katero lahko kupec uveljavlja od prodajalca le, če so izpolnjene enake predpostavke, kot za jamčevalni zahtevek za stvarne napake.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Zaradi zmanjšanega obsega dela na proizvodnem programu, na katerem je delal tožnik (manipulativni delavec), je tožena stranka ukinila eno izmeno in prešla z dvoizmenskega na enoizmensko delo. Zaradi prehoda na enoizmensko delo je tožena stranka potrebovala le enega manipulativnega delavca, zato je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je s tem dokazala obstoj ekonomskega in organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je tožena stranka upoštevala tudi določbe ZPIZ-1 in ZZRZI, ki v četrtem odstavku 40. člena določa, da o tem, ali delodajalec invalidu utemeljeno ni mogel ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, v skladu s prvim in drugim odstavkom istega člena odloča Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Komisija je ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Tožeča stranka je v tem delovnem sporu v celoti uspela, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pravico do pritožbe (pravovarstveni interes) ima samo tista stranka, ki bi ji v primeru utemeljene pritožbe, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno (252. člen ZPP).
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
Tožeča stranka, ki je potem, ko ji je bila naknadno priznana pravica iz invalidskega zavarovanja (I. kategorija invalidnosti), umaknila tožbo, nima pravice do povračila stroškov, ki so ji nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje, ker je tožena stranka tožnici priznala pravice v novem postopku na podlagi novega dejanskega stanja od 1. 2. 2015 ne pa od 13. 2. 2013 dalje, kot je s tožbo uveljavljala tožnica. Tožena stranka tako ni izpolnila tožbenega zahtevka, kar pomeni, da ni izpolnjen osnovni pogoj, določen v 1. odstavku 158. člena ZPP, na podlagi katerega bi bila tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka.