Zakonska preživninska obveznost ima načeloma prednost pred vsemI drugimi, poslovnimi obligacijami zavezanca, vendar pa je obveznost, ki je vezana na pokrivanje zavezančevih življenjskih stroškov (v tem primeru stanovanjski kredit), treba upoštevati.
Tožnica ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, saj ji ni uspelo dokazati izrecne, jasne in nedvoumne izjave toženke, da se pogodbeno zavezuje izpolniti tožničino terjatev do K. K., kar je bistvena sestavina pogodbe o pristopu k dolgu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083209
ZPP člen 81, 81/2. ZFPPIPP člen 10, 97, 97/2, 224, 224/1, 224/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/2.
zavrženje tožbe – procesna sposobnost – postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje stečajnega dolžnika – nejudikatna terjatev – zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj
Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično tudi procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja.
rok za plačilo sodne takse - ugovor - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse v primeru ugovora stranke teče od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oz. od vročitve odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – več denacionalizacijskih odločb – nova zapuščinska obravnava – nov sklep o dedovanju – vračunanje daril
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in sodišče o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
Glede ugotovitvenega dela izreka v sporu zaradi motenja posesti je sodna praksa res že večkrat zavzela stališče, da ta načeloma ni potreben (in ga je potrebno zaradi odsotnosti pravnega interesa zavreči - in ne zavrniti, kot to navaja pritožba), vendar pa ga še vedno dopušča. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenega zahtevka. Prav v konkretnem primeru se izkaže, da sta ugotovitveni in prepovedni del izreka prepletena v taki meri, da zgolj njuno sožitje nudi dovoljšnjo mero določnosti in posledično izvršljivosti odločbe. Sodišče druge stopnje zato v izrek ni poseglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083736
OZ člen 111, 111/2, 435, 435/1, 440, 495, 495/1. ZPP člen 13, 13/1.
prodajna pogodba – predmet pogodbe – prodaja tuje stvari – ničnost pogodbe – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi – jamčevanje za napake – pravna napaka – sankcije za pravne napake – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – kondikcijski zahtevek – vrnitev kupnine – predhodno vprašanje – razdrtje pogodbe po samem zakonu – izguba pravice – prekluzivni rok
V času sklenitve kupoprodajne pogodbe je bila v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist D. Š., ki tožeči stranki izbrisnega dovoljenja v zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin v njeno korist ni dala. Zaradi navedenega bremena tožeča stranka ni mogla doseči pogodbenega namena, saj vknjižba in s tem pridobitev lastninske pravice na predmetu pogodbe ni bila mogoča, zato je bila pogodba zaradi nezmožnosti izpolnitve razdrta po samem zakonu. Za uveljavljanje zahtevka za vrnitev kupnine zaradi razdrte pogodbe pa prekluzivni rok iz 1. odstavka 495. člena OZ ne pride v poštev.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 76, 76/2, 181, 181/7. ZPP člen 136, 142, 142/3, 142/4, 145, 145/1, 226, 226/1.
prodaja nepremičnine na javni dražbi – odredba – vročitev odredbe – fikcija vročitve – dejansko bivališče – odvzem prostosti – prenehanje terjatve – umik predloga za izvršbo
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku. Dolžnik je v predmetni zadevi s predlaganimi in izvedenimi dokazi izkazal, da v času vročanja odredbe o drugi javni dražbi ni bival na naslovu Kranj, Ulica 10, zato do veljavne vročitve s fikcijo na tem naslovu ni moglo priti. Pogoji za izvedbo druge javne dražbe zaradi nepravilne vročitve odredbe dolžniku tako niso bili izpolnjeni oziroma dražba ni bila pravilno izpeljana.
Višje sodišče še dodatno ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno tudi zato, ker v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnika ni več obstajala. Upnik je namreč predlog za izvršbo v celoti umaknil, dolžnik pa je trdil in dokazal, da je terjatev še pred dražbo v celoti plačal. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa niti ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških, pa s trenutkom poplačila prenehajo.
V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnika, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnika na nepremičninah, prodanih pod ocenjeno vrednostjo, nedvomno večji poseg v njegov ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica soposestnica kmetije in da je toženec brez soglasja tožnice samovoljno namestil jekleno vrv s ključavnico in zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v gospodarsko poslopje. Razlogi zaščite premoženja ne morejo biti razlog za tako samovoljno ravnanje toženca in izključitev in onemogočanje izvajanja soposesti tožnice.
Ker je bilo o preživljanju skupnih mladoletnih otrok pravdnih strank za vtoževano obdobje z učinkom pravnomočnosti že odločeno, tožnica nima verzijskega zahtevka v smislu 133. člena ZZZDR, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - socialna pomoč - odpust obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkusno obdobje - nedovoljene pritožbene novote
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja zanemarilo dolžničino starost, njeno brezposelnost ter dejstvo, da mora skrbeti za mladoletno hčer, je pri določitvi preizkusnega obdobja zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na dolžničine „hude zdravstvene težave“ pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Te navedbe so kljub priloženi zdravstveni dokumentaciji, ki naj bi pritožničino slabo zdravstveno stanje dokazovale, nedovoljena pritožbena novota.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058678
URS člen 23, 23/1, 36, 36/1. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 212, 212/2, 226, 226/2, 226/4. ZOdvT člen 22, 22/2, 27, 27/2. ZPP člen 212, 213, 213/1, 337, 337/1.
izvršilni naslov - nedenarna obveznost - sodni penali - sklep o določitvi sodnih penalov - izpolnitev nedenarne obveznosti - nezmožnost izpolnitve obveznosti - kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja - višina sodnih penalov - omejitev višine sodnih penalov - skupna posest - izvršljiva obveznost - trditveno in dokazno breme - slabo premoženjsko stanje - nedopustne pritožbene novote - dodaten rok za izpolnitev obveznosti - zmanjšanje sodnih penalov - denarna kazen - analogna uporaba zakona - vrednost predmeta v izvršilnem postopku - določitev vrednosti predmeta po prostem preudarku
Dolžnik bi moral vse trditve, ki se nanašajo na nezmožnost izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, ugovarjati že v postopku izdaje izvršilnega naslova, saj ne gre za dejstva, ki bi nastopila šele po izdaji izvršilnega naslova.
Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov ni mogoče ugotavljati nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko dolžnik svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov.
Slovensko zavarovalno združenje je do regresiranja izplačane odškodnine, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški, upravičeno v primeru, da je zaradi nezavarovanosti vozila izpolnilo svojo obveznost plačila odškodnine.
Tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že pred vložitvijo tožbe pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 196, 196/1, 202.
postopek osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu – kršitev temeljnih pravic delavcev – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – osebni stečajni dolžnik kot direktor družbe – pogoj pridobitve protipravne premoženjske koristi
Če samostojni podjetnik delavcem ne izplača dohodkov in prispevkov, ki jih je po splošnih ali posebnih aktih dolžan izplačevati, to dejansko stori v korist svojega premoženja. Stečajni dolžnik v konkretnem postopku pa ni bivši samostojni podjetnik, pač pa bivši direktor gospodarske družbe. Ker je ta družba v stečajnem postopku, je dolžnik kot družbenik te družbe upravičen do preostanka stečajne mase, ki bi ostala po poplačilu vseh terjatev. Ker pa ta družba nima prav nobenega premoženja, ne drži, da obveznosti do svojih delavcev ni izpolnila iz koristoljubnih razlogov direktorja in družbenika te družbe, to je dolžnika v predmetnem postopku osebnega stečaja.
Prvo sodišče je obrazložilo, zakaj ni sledilo tožnikovim trditvam o sklenitvi pravnega posla s tožencem in plačilu are v letu 2010. Pritožba ne ponuja nobenih tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudili dvom v pravilnost teh zaključkov prvega sodišča. Okoliščina, da je bila ara izročena le tožencu, ne pa tudi njegovi materi, je povsem nepomembna za ugotavljanje okoliščine, kdaj je bila ara izročena tožencu (nič neobičajnega ni, če je ara plačana le enemu od prodajalcev).
V najemni pogodbi je bilo dogovorjeno, da se višina najemnine usklajuje z evropskim indeksom drobnoprodajnih cen (angleško HICP), tožena stranka pa drugačnega dogovora ni zatrjevala.