prekinitev postopka – predhodno vprašanje – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – pasivna legitimacija
Ker lastninska pravica glede nepremičnin, na katere mejijo nepremičnine, ki so predmet zahtevka, sama po sebi za odločitev v obravnavanem sporu, ki temelji na 99. členu SPZ, ni pomembna, drugi razlogi za prekinitev postopka pa v sklepu niso navedeni, prekinitev postopka nima podlage v zakonu.
ZIZ člen 42, 56, 56/1. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-6, 397, 397/2.
ugovor po izteku roka – obnova postopka – kaznivo dejanje – pravnomočna kazenska sodba – objektivno staro dejstvo – pravni interes za pritožbo – smiseln predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi
Dejstvo, da so podpisi na Pogodbi ponarejeni in s tem povezana zatrjevana ničnost Pogodbe v razmerju do porokov - dolžnikov, ni nastopilo po izdaji oziroma pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč gre z vidika njegovega nastanka za objektivno staro dejstvo (nanaša se na čas sklenitve sporne Pogodbe, ko izvršilni postopek sploh še ni bil v teku). Ugovor po izteku roka zato že iz razloga, ker dolžniki niso izkazali obstoja t. i. novega dejstva, ne more biti utemeljen.
Pravnomočna kazenska sodba je le dokaz sicer objektivno starega dejstva (da so bili podpisi porokov – dolžnikov ob sklenitvi Pogodbe ponarejeni) in kot taka lahko le razlog za obnovo postopka.
Pritožnik v pritožbi navaja, da ima v letošnjem letu planiran dopust v drugi polovici avgusta, sodišče pa je odločilo, naj sin preživi z njim počitnice v prvem delu avgusta. Iz podatkov spisa izhaja, da pravdni stranki sodišča nista seznanili z datumom načrtovanih dopustov niti tega sodišče ni ugotavljalo. Vendar s strani prvostopenjskega sodišča določen režim preživljanja stikov med poletnimi počitnicami ne omejuje nobene od pravdnih strank, da dopusta ne bi mogla preživljati skupaj s sinom.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014414
ZDR člen 6a, 45, 45/2, 45/4. OZ člen 131. ZPP člen 8, 227, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izvedba dokazov
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožničinega očitka, da je trpinčenje na delovnem mestu trpela tudi v zvezi s prijavami na razpis in da je kot trpinčenje na delovnem mestu doživljala govorice o odpovedi v času, ko je bila na bolniškem staležu, kar vse je tožnica navajala že v tožbi in je v zvezi s tem predlagala izvedbo dokazov. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dopolnitev tožbe – premalo izvodov tožbe – pomoč prava neuki stranki
Obveznost pravdne stranke je, da vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izroči sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083736
OZ člen 111, 111/2, 435, 435/1, 440, 495, 495/1. ZPP člen 13, 13/1.
prodajna pogodba – predmet pogodbe – prodaja tuje stvari – ničnost pogodbe – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi – jamčevanje za napake – pravna napaka – sankcije za pravne napake – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – kondikcijski zahtevek – vrnitev kupnine – predhodno vprašanje – razdrtje pogodbe po samem zakonu – izguba pravice – prekluzivni rok
V času sklenitve kupoprodajne pogodbe je bila v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist D. Š., ki tožeči stranki izbrisnega dovoljenja v zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin v njeno korist ni dala. Zaradi navedenega bremena tožeča stranka ni mogla doseči pogodbenega namena, saj vknjižba in s tem pridobitev lastninske pravice na predmetu pogodbe ni bila mogoča, zato je bila pogodba zaradi nezmožnosti izpolnitve razdrta po samem zakonu. Za uveljavljanje zahtevka za vrnitev kupnine zaradi razdrte pogodbe pa prekluzivni rok iz 1. odstavka 495. člena OZ ne pride v poštev.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – uresničenje odstopnega upravičenja – načelo hitrosti postopka – načelo omejevanja tveganj – pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. Tej presoji pritožnica sicer oporeka, vendar pa ne nasprotuje prvostopenjski ugotovitvi, da stečajni dolžnik, ki v tem projektu (zaenkrat) po njenih lastnih navedbah nastopa kot investitor in izvajalec, nima ne tehničnih sredstev ne finančnih virov za izvedbo projekta T. Brez izvedbe tega projekta pa bi realizacija pogodbe pomenila le nepotreben strošek stečajnega postopka, ki bi imel za posledico slabše poplačilo upnikov.
ZPP člen 105, 105/2, 278, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba – pravočasen odgovor na tožbo – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Na odgovoru na tožbo je toženka navedla napačno opravilno številko, ki jo je zadeva imela na Okrajnem sodišču v Ljubljani, preden je bil izdan sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta in stvarni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 9. 2014, kar pa nima nobenega pomena za vprašanje pravočasnosti odgovora na tožbo. Vloga tožene stranke namreč vsebuje bistvene sestavine iz 2. odstavka 105. člena ZPP (ustreza tudi zahtevam iz 278. člena ZPP), poleg tega pa je na zadnji strani vloge navedeno, da toženka ni prejela sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o odstopu zadeve okrožnemu sodišču (v zvezi z ugotovitvijo vrednosti spora), kar vse je sodišču prve stopnje omogočalo identifikacijo spora in ugotovitev pravilne opravilne številke zadeve.
tožba na ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – toženci – navadni sosporniki – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – vročitev spremembe tožbe – pravni pouk – pravica do izjave
Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da sme sodišče izdati zamudno sodbo, je pravilno vročena tožba. Pravilna vročitev zajema vročitev tožbe z vsemi njenimi prilogami in pozivom tožencem na odgovor z opozorilom, da bo v primeru, da ne bodo pravočasno odgovorili na tožbo ali da odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (277. člen ZPP). Navedeno velja tudi za vročitev vsake nadaljnje spremembe tožbe.
SPZ člen 70, 70/2. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastne stvari – prevzemni interes – fizična delitev – upravičen interes – pravni standard – pomanjkljivi razlogi – založitev predujma za zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sta se obe udeleženki potegovali za južni del, bi moralo prvo sodišče pojasniti, zakaj naj bi predlagateljica imela večji upravičen interes od nasprotne udeleženke, ko je južni del dodelilo predlagateljici. Ker izpodbijani sklep o tem nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb postopka.
Za prenehanje etažne lastnine veljajo enaka pravila kot za njen nastanek. Enako kot ne more razpolaganje enega od solastnikov z delom nerazdeljene stvari pomeniti podlage za njen nastanek, ne more pomeniti podlage za njeno prenehanje (in ponovno vzpostavitev solastnine) niti razpolaganje enega etažnega lastnika s solastnim delom že razdeljene stvari.
Prvo sodišče je obrazložilo, zakaj ni sledilo tožnikovim trditvam o sklenitvi pravnega posla s tožencem in plačilu are v letu 2010. Pritožba ne ponuja nobenih tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudili dvom v pravilnost teh zaključkov prvega sodišča. Okoliščina, da je bila ara izročena le tožencu, ne pa tudi njegovi materi, je povsem nepomembna za ugotavljanje okoliščine, kdaj je bila ara izročena tožencu (nič neobičajnega ni, če je ara plačana le enemu od prodajalcev).
V najemni pogodbi je bilo dogovorjeno, da se višina najemnine usklajuje z evropskim indeksom drobnoprodajnih cen (angleško HICP), tožena stranka pa drugačnega dogovora ni zatrjevala.
ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 175, 192, 192/2. ZFPPIPP člen 248.
najemna pogodba – sklenitev najemne pogodbe po pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini – odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja – sklep o izročitvi nepremičnine – rok za izselitev
Iz 1. odstavka 64. člena ZIZ in 175. člena ZIZ jasno izhaja, da najemojemalec ni tretji udeleženec v smislu 1. odstavka 64. člena ZIZ.
Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ, ki določa obveznost izpraznitve in izselitve dolžnika, se uporablja skupaj z določbami 175. člena ZIZ. Kupec je vstopil v pravni položaj najemodajalca (dolžnika kot pravnega prednika kupca). Zato se glede najemojemalčevega položaja uporabljajo pravila, ki urejejo najemno razmerje (pogodbeni in zakonski statut).
Slovensko zavarovalno združenje je do regresiranja izplačane odškodnine, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški, upravičeno v primeru, da je zaradi nezavarovanosti vozila izpolnilo svojo obveznost plačila odškodnine.
Tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že pred vložitvijo tožbe pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - socialna pomoč - odpust obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkusno obdobje - nedovoljene pritožbene novote
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja zanemarilo dolžničino starost, njeno brezposelnost ter dejstvo, da mora skrbeti za mladoletno hčer, je pri določitvi preizkusnega obdobja zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na dolžničine „hude zdravstvene težave“ pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Te navedbe so kljub priloženi zdravstveni dokumentaciji, ki naj bi pritožničino slabo zdravstveno stanje dokazovale, nedovoljena pritožbena novota.
rok za plačilo sodne takse - ugovor - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse v primeru ugovora stranke teče od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oz. od vročitve odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru.
Tožnica zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi protipravnega ravnanja sedaj že pokojnega A.A. Odškodnino zahteva od mladoletne toženke kot njegove edine zakonite dedinje.
Ker tožnica ni dokazala obstoja zatrjevanega škodnega dogodka, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca travmatologa, ki bi se po mnenju pritožnice edini lahko opredelil do tega, ali udarec z dlanjo po desnem licu predstavlja ustrezno silo, ki bi lahko povzročila zatrjevane težave z zobmi.