Sodišče mora v zvezi z vprašanjem strahu, ki ga je tožnik pretrpel ob škodnem dogodku, ugotoviti, ali je bil strah intenziven in ali je trajal dalj časa. Če ugotovi, da je bil strah kratkotrajen, pa mora ugotoviti, ali je bilo zaradi njega v daljšem časovnem obdobju porušeno tožnikovo duševno ravnovesje.
odlog izvršbe - vzajemne obveznosti - znatnejša škoda - razlog
Za primer, ko je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni, gre le, kadar je upnikova terjatev pogojena z njegovo obveznostjo v izvršilnem naslovu, na podlagi katerega predlaga izvršbo - vzajemne obveznosti, ne pa v drugih primerih, ko dolžnik proti upniku uveljavlja obstoj svoje samostojne terjatve. Sama oprava izvršbe ne predstavlja škode, na katero bi se dolžnik lahko skliceval v predlogu za odlog. Ni upravičen razlog za odlog, če dolžnik v pravdi uveljavlja svojo terjatev proti upniku, ki jo bo lahko po pridobitvi izvršilnega naslova uveljavil v pobot, tako da bo upnikova terjatev prenehala.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL03688
ZOR člen 600, 600. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o delu - odločilna dejstva - izpolnitev obveznosti
Tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja plačilo za opravljeno storitev, ne more biti utemeljen, če ni izkazano, da je bila storitev opravljena. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe sicer sledi, da naj tožena stranka ne bi dokazala, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti v tem mesecu. Vendar pa zgolj na podlagi te okoliščine še ni moč sklepati o nasprotnem, da namreč tožeča stranka je izpolnjevala svoje obveznosti.
Ne glede na pritožbene trditve, da je L. d.d. (ki se je preimenovala v G. d.d.), s pogodbo o prenosu zavarovalnih pogodb prenesla celotni zavarovalni portfelj na Z. d.d. Novo mesto in s tem prenesla pravno nasledstvo celotnega zavarovalnega portfelja na zavarovalnico T. d.d. Novo mesto, ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu v procesnem smislu, saj odstopnik L. d.d. ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Kljub temu, da je L. d.d. z omenjeno pogodbo prenesla tako pravice, kot tudi obveznosti iz zavarovalnih pogodb, gre le za singularno nasledstvo v materialno-pravnem razmerju, ki pa na procesni položaj tožnika ne vpliva (prim. 1. odst. 190. čl. ZPP).
ZIZ člen 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 56. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11.
izvršitelji - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - osnova za odmero - poročilo - rubežni in cenilni zapisnik
Izvršitelj mora o vsakem izvršilnem dejanju sestaviti zapisnik in zapisnike o opravljenih izvršilnih dejanjih nato poslati sodišču skupaj s poročilom (54.člen in 56.člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ker je izvršiteljica poročilu priložila le pobotnico, iz katere izhaja, da je od dolžnika prejela plačilo dolga v denarju, ni dokazala, da je opravila rubež gotovine, temveč le storitev prevzema gotovine od dolžnika, za kar ji gre plačilo po 4.alinei tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
ZOR člen 277, 361/1, 369, 372, 277, 361/1, 369, 372.
zamudne obresti - zastaralni rok - začetek in tek zastaralnega roka
Zamudne obresti so glede nastanka (277. člen ZOR) in zastaranja (369. člen ZOR) akcesorne glavni trjatvi, ne glede na to, ali se uveljavljajo kot samostojna terjatev. Na tako stališče napotuje splošno določilo 1. odstavka 361. člena ZOR o začetku teka zastaralnega roka. Ta začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitv obveznosti. Terjatev na plačilo zamudnih obresti pa je imel upnik pravico zahtevati takoj po dnevu zapadlosti glavne terjatve (primerjaj 277. člen ZOR). ZOR namreč začetka teka zastaralnega roka za plačilo zamudnih obresti ne veže na dejstvo plačila glavnice in s tem prenehanje teka zamudnih obresti. V 372. členu ZOR govori le o času, ki je potreben za zastaranje, ne govori pa o tem, kdaj zastaranje začne teči.
Po določbi 2. odst. 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
Odpis parcele, ki je že bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, se dovoli brez zemljiškoknjižne listine, ne glede na vrednost, ob predložitvi katerekoli (katastrske) listine, ki izkazuje, da je bila parcela pred uveljavitvijo ZZK oz. ZJC uporabljena za cesto.
gospodarski spor - stvarna pristojnost - okrajno sodišče - stvarna pristojnost sodišča
Ker gre očitno za spor v zvezi z opravljanjem njune pridobitne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je za predmetni spor potrebno uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih (prim. 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP). Za odločanje o gospodarskih sporih pa je po II. 3. tč. 101. čl. Zakona o sodiščih pristojno okrožno sodišče, ne glede na vrednost spornega predmeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL47652
ZTLR člen 64, 64/1, 64, 64/1. ZOR člen 966, 966. ZIZ člen 17, 23, 24, 168, 168/1, 17, 23, 24, 168, 168/1.
izvršilni naslov - verodostojna listina - pogodba - prehod terjatve ali obveznosti - izvršba na nepremičnine
Zastavna pogodba ni ne izvršilni naslov ne verodostojna listina, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo. Prav tako ni listina, ki dokazuje prehod obveznosti, tako da bi bilo proti zastavitelju mogoče dovoliti izvršbo, četudi ni kot dolžnik naveden v izvršilnem naslovu oziroma verodostojni listini. Upnik mora doseči vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini, da lahko nanjo predlaga izvršbo.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - stečaj - pravno nasledstvo
Gospodarska družba, ki preneha zaradi stečaja, nima pravnega naslednika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podana neodpravljiva ovira za nadaljevanje postopka, namreč, pomanjkanje sposobnosti biti stranka v tem gospodarskem sporu, in pravilno postopalo, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo tožbo.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil dolžnik na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij že 25.04.2000 izbrisan iz sodnega registra. S tem je izgubil lastnost pravne osebe in glede na določbe Zakona o pravdnem postopku ne more biti stranka postopka in tudi ne more za zastopanje pooblastiti odvetnika. Pooblastila z dne 05.03.2001 tako ni moč upoštevati. Zato je pritožba odvetnika T. K. nedovoljena.
ZOR člen 178, 178/4, 206, 206/1, 208, 939, 939/1, 178, 178/4, 206, 206/1, 208, 939, 939/1. ZOZP člen 21, 21/2, 41, 21, 21/2, 41.
zavarovanje - subrogacija - regres
Subrogacija pri zavarovalni pogodbi je vstop v zavarovančeve (upnikove) pravice proti osebi, odgovorni za nastalo škodo, za katero zavarovalnica izplača zavarovalnino svojemu zavarovancu, ki je enaka (ali manjša) kot odškodnina, ki bi mu jo bil sicer dolžan plačati odškodninsko odgovorni povzročitelj škode. Z izplačilom zavarovalnine zaradi subrogacije ne preneha odškodninsko razmerje, le upnik se spremeni. Tožeča stranka je v konkretnem primeru izplačala odškodnino oškodovancu na podlagi svoje obveznosti iz naslova pogodbe o obveznem zavarovanju odgovornosti druge tožene stranke. Zavarovanec po pogodbi o zavarovanju odgovornosti pa ni oškodovanec temveč oseba, katere premoženjski interes (izplačilo odškodnine zaradi odgovornosti za škodo) je zavarovan. Odškodninsko razmerje med oškodovancem in povzročiteljem škode - zavarovancem tožene stranke oz. drugim tožencem - je z izplačilom odškodnine zaradi izpolnitve prenehalo.
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5. ZPP člen 105, 105/2, 105, 105/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - označba stranke - podpis pogodbe
Pod navedbo oz. "podpisom" upnika na zadnji strani predloga za izvršbo ni ne podpisa ne žiga, zato ta zapis niti ni zavezujoč. Za ugotovitev, kdo je stranka v tem postopku, je namreč odločilna navedba, ki je tudi podpisana. To pa je navedba na prvi strani predloga (T.... d.o.o. L...), ki je opremljena z žigom in podpisom upnikove pooblaščenke.
udeleženec v postopku - pravni interes - stranka - pravdna sposobnost - ugovor tretjega
Dolžnik v tem postopku v procesnopravnem smislu ne obstaja, vendar pa obstaja univerzalni pravni naslednik izbrisanega dolžnika, torej dolžnik v materialnopravnem smislu. Zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prevzemni družbi C... d.d., Ljubljana, potrebno priznati pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan zoper prevzeto družbo C... d.o.o., Ljubljana. Udeležbe prevzemne družbe v tem izvršilnem postopku ne gre enačiti s položajem tretjega v smislu 64. in 65. čl. ZIZ, saj ugovor tretjega po 64. čl. ZIZ izhaja iz podmene, da obstaja dolžnik, medtem ko ima tretji le pravico na določenem predmetu izvršbe (prim. 1. odst. 64. čl. in 2. odst. 65. čl. ZIZ); v obravnavani zadevi pa dolžnik (kot stranka v postopku) sploh ne obstaja. Dolžnik, kot ga je upnik označil v predlogu za izvršbo, ne obstaja in tudi ni (več) obstajal ob vložitvi predloga za izvršbo. To pomeni, da je bil sklep o izvršbi izdan zoper osebo, ki ne more biti stranka, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odst. 339. čl. in 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Višina predujma za kritje stroškov posebne revizije se določi na podlagi Smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet Inštituta. Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo posebne revizije.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
V postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. čl. ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi veorodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ko se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. čl. ZIZ)
Ker bi dolžnik s plačilom upničine terjatve le izpolnil svojo obveznost iz izvršilnega naslova, oprava izvršbe sama po sebi (če ob tem niso izpolnjeni tudi ostali pogoji za odlog izvršbe) ne more predstavljati znatnejše škode.
Udeleženec v postopku zlorablja svoje procesne pravice, če jih namenoma izvršuje tako, da drugemu škoduje, sam pa od tega nima (v konkretnem postopku) nobene koristi. Za kaznovanje je treba najprej nedvomno ugotoviti, katera procesna pravica je bila zlorabljena, kdo jo je zlorabil in na kakšen način, ter ugotoviti tudi krivdo vsakega posameznega udeleženca postopka, ki naj bi pravice zlorabil.