Toženec je pridobil stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju, zato kasnejša nezakonita dodelitev drugega stanovanja ne more povzročiti izgube pravnega varstva v obsegu, ki bi ga imel na prejšnjem stanovanju.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 201, 201/1, 154, 154/1, 192, 192/1, 201, 201/1.
vzročna zveza - deljena odgovornost - višina odškodnine
Pokojni toženca ni napadel, dejstvo, da ga je pričakal s kijem in morebitna njegova namera, pa ni v vzročni zvezi s poškodbo, ki jo je pokojnemu prizadejal toženec. Višina odškodnine 2.500.000,00 SIT za sina in enako za zunajzakonsko partnerico.
Ker je tožnici delovno razmerje pri Salonit Anhovo prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov že 7.10.1995 in torej ne v zvezi z ZPPPAI, ki je bil sprejet šele koncem leta 1996, se tožnica ne more upokojiti na podlagi ZPPPAI.
Način prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na pravico delavca do nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule. V vsakem primeru, ko je delavec po prenehanju delovnega razmerja dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo, mu mora delodajalec plačati ustrezno nadomestilo.
ZZZVZ člen 10, 82, 83. ZPP člen 354, 3354/2, 354/2-13, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 236.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni
Eventualno nepravilna vključitev oz. vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 10. člena ZZVZZ zavarovancu ne more biti v škodo. Pristojna zdravniška komisija iz predsodnega postopka in sodišče prve stopnje bi morala tožničino zdravstveno stanje zaradi ugotovitve začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ocenjevati po vsebini, čeprav je bila tožnica invalidka I. kategorije in ni bila aktivni zavarovanec, ki bi bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Tožniku se pri uveljavljanju pravice do predčasne pokojnine lahko upošteva le pokojninska doba, za katero je plačal prispevek. Delovna knjižica ne dokazuje plačila prispevkov tožnika v času, ko je bil obrtnik, zato morajo biti izpolnjeni vsi pogoji določeni v TZ PZ in Pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. SRS, št. 26/66) za priznanje sporne pokojninske dobe in vtoževane pravice do predčasne pokojnine.
Ker je bil program "gospodinjske storitve" eksperimentalni program, ke se je prvič pričel izvajati v šolskem letu 1991/92, eksperimentalni status programa gospodinjske storitve pa se je podaljšal še za vpis v šolsko leto 1997/98, je delodajalec s tožnico - učiteljico zakonito sklepal delovno razmerjo za določen čas, saj 6. alinea 17. člena ZDR določa, da se lahko delovno razmerje sklene za določen čas zaradi izvedbe novih programov.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 17, 17/2, 18, 18/1.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
Ker je delodajalec celo z intervencijo policije dosegel, da je tožnica dne 1.3.1999 zapustila delovno mesto potem, ko se je že po preteku časa, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, vrnila na delo, ni mogoče šteti, da je tožnica tega dne nadaljevala z delom. Zato ni prišlo do spremembe delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Ker je bil tožnik, ki je po poklicu ključavničar s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najprej razporejen na delovno mesto, na katerem se zahteva smer konditor, zatem pa na delovno mesto - smer prodajalec, razporeditvi nista bili zakoniti, čeprav se za obe delovni mesti, na kateri je bil razporejen, zahteva IV. stopnja strokovne izobrazbe.
Ob izkazani dalj časa trajajoči praksi, da je tožnica hodila na poziv iz kuhinje nekaj minut pred odmorom za malico v kuhinjo oz. jedilnico pomagat razdeljevat malico, zapustitev delovnega mesta iz tega razloga ne pomeni disciplinske kršitve.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - stečaj - pravno nasledstvo
Gospodarska družba, ki preneha zaradi stečaja, nima pravnega naslednika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podana neodpravljiva ovira za nadaljevanje postopka, namreč, pomanjkanje sposobnosti biti stranka v tem gospodarskem sporu, in pravilno postopalo, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo tožbo.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL03688
ZOR člen 600, 600. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o delu - odločilna dejstva - izpolnitev obveznosti
Tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja plačilo za opravljeno storitev, ne more biti utemeljen, če ni izkazano, da je bila storitev opravljena. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe sicer sledi, da naj tožena stranka ne bi dokazala, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti v tem mesecu. Vendar pa zgolj na podlagi te okoliščine še ni moč sklepati o nasprotnem, da namreč tožeča stranka je izpolnjevala svoje obveznosti.
ZZZDR člen 51, 51/1, 59, 59/1, 51, 51/1, 59, 59/1. ZIZ člen 272, 278, 272, 278.
začasna odredba - ugotovitev obsega zapuščine - ugovorni razlog - začasna odredba
Na podlagi zakonske domneve sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zato lahko dovoli sodišče na predlog upnika zavaravanje le do ene polovice dolžnikovih nepremičnin, razen če upnik posebej za verjetno izkaže, da je bil njegov prispevek k skupnemu premoženju večji. Če upnik ni vložil tožbe v določenem roku, to ne pomeni, da začasna odredba ni bila pravilno izdana, ampak da so nastopili razlogi za njeno prenehanje; te mora dolžnik uveljavljati s predlogom in sodišče nanje ne pazi po uradni dolžnosti v postopku zaradi ugovora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL47652
ZTLR člen 64, 64/1, 64, 64/1. ZOR člen 966, 966. ZIZ člen 17, 23, 24, 168, 168/1, 17, 23, 24, 168, 168/1.
izvršilni naslov - verodostojna listina - pogodba - prehod terjatve ali obveznosti - izvršba na nepremičnine
Zastavna pogodba ni ne izvršilni naslov ne verodostojna listina, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo. Prav tako ni listina, ki dokazuje prehod obveznosti, tako da bi bilo proti zastavitelju mogoče dovoliti izvršbo, četudi ni kot dolžnik naveden v izvršilnem naslovu oziroma verodostojni listini. Upnik mora doseči vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini, da lahko nanjo predlaga izvršbo.
Po 1. odst. 133. čl. ZPP se pravnim osebam lahko vroča tudi tako, da se pisanje izroči delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Navedeno pravilo o vročanju pisanj pravnim osebam ne razlikuje situacije, ko je delavec v rednem delovnem razmeju pri pravni osebi, ali pa gre le za priložnostnega delavca.
ZOR člen 277, 361/1, 369, 372, 277, 361/1, 369, 372.
zamudne obresti - zastaralni rok - začetek in tek zastaralnega roka
Zamudne obresti so glede nastanka (277. člen ZOR) in zastaranja (369. člen ZOR) akcesorne glavni trjatvi, ne glede na to, ali se uveljavljajo kot samostojna terjatev. Na tako stališče napotuje splošno določilo 1. odstavka 361. člena ZOR o začetku teka zastaralnega roka. Ta začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitv obveznosti. Terjatev na plačilo zamudnih obresti pa je imel upnik pravico zahtevati takoj po dnevu zapadlosti glavne terjatve (primerjaj 277. člen ZOR). ZOR namreč začetka teka zastaralnega roka za plačilo zamudnih obresti ne veže na dejstvo plačila glavnice in s tem prenehanje teka zamudnih obresti. V 372. členu ZOR govori le o času, ki je potreben za zastaranje, ne govori pa o tem, kdaj zastaranje začne teči.
Če bi stranka menila, da se sama ne more ustrezno zastopati, bi lahko sodišču predlagala, da naj ji določi poooblaščenca. Sodišče bi namreč lahko v primeru, da bi bila tožnica popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, v skladu z določbo 170. člena ZPP na njen predlog odločilo, da naj jo zastopa pooblaščenec, če bi bilo to nujno, da se varujejo njene pravice. Ker toženka predloga v tej smeri ni podala, sodišču ni mogoče očitati, da bi kršilo kakšno od določb pravdnega postopka.