KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSC00081863
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 15, 269, 269/2, 269/2-1, 293, 293/3, 344, 344/1, 358, 358-1, 354, 354/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 22, 23, 28, 2a.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - sprememba tožbe - zloraba (procesne) pravice - pravica do obrambe - predmet spora - dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba
Če državno tožilstvo po začetku glavne obravnave spremeni obtožbo tako, da v opis (nekaznivega) dejanja vnese njegove konstitutivne zakonske znake, je sodišče dolžno takšni modifikaciji odreči pravno relevantnost in odločiti o prvotni obtožbi na podlagi 1. točke 358. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088352
URS člen 29, 29-3. KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2, 377, 377/3.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - vožnja z vozilom po cesti - ogled kraja kaznivega dejanja - rekonstrukcija dogodka - fotografije kot dokaz - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pritožbene novote - poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - relevantnost predlaganih dokazov
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po drugem odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in za katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti. Tudi (večje) število zavrnjenih dokaznih predlogov samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do obrambe oziroma poštenosti postopka, saj je bistvena pravilna presoja o materialnopravni relevantnosti dokaza.
Pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost sta že zaradi same narave teh dejanj, običajno prisotna le storilec in žrtev, ki o bistvenih okoliščinah praviloma izpovedujeta diametralno nasprotno, kar je situacija tudi v obravnavani zadevi. Zato je še posebej pomembna skrbna presoja zagovora obtoženca na eni in izpovedba oškodovanke na drugi strani ter nujna presoja, tako v medsebojni povezavi kot v povezavi z drugimi, posrednimi dokazi, ki rezultira v končno oceno komu verjeti oziroma čigava "verzija" obravnavanega dogodka je bolj prepričljiva.
To presojo je sodišče prve stopnje opravilo dovolj kritično in pravilno ocenilo, da je oškodovankina izpovedba prepričljiva in verodostojna v taki meri, da ji je utemeljeno pokloniti vero in ji v celoti slediti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089175
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 8. URS člen 22, 33. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4,. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. OZ člen 5, 6, 6/2, 88, 88/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo potrošnikov - ničnost kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pravo EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - uporaba direktive - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - razlaga ZVPot - pogodbeni pogoji - ničnost pogodbenega določila - nepošten pogodbeni pogoj - presoja pogojev - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - neprava retroakrivnost - razvoj sodne prakse - povprečni potrošnik - skrbnost banke - načelo vestnosti in poštenja - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti (skrbnost dobrega strokovnjaka) - sklenitvena pogodbena faza - konverzija - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do pravnega sredstva - pravica do zasebne lastnine - obrazloženost odločbe
Z vidika enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in pravice do pravnega sredstva je pomembno pojasniti, da se je sodna praksa o vprašanju ničnosti pogodbenih določil v kreditnih pogodbah v CHF v času postopka na prvi stopnji še razvijala, vendar je bilo že sprejetih več precedenčnih odločb VSRS (npr. odločbi II Ips 8/202218 in II Ips 18/2022, na kateri se je sodišče prve stopnje izrecno sklicevalo), objavljena je bila tudi sodna praksa SEU, ki ji je sledilo sodišče prve stopnje ter odločbi USRS Up-14/21 s 13. 1. 2022 in Up-317/21 z 8. 9. 2022 (ki jima je sodišče prve stopnje vsebinsko sledilo).
Del presoje vsebine pogodbenih pogojev iz kreditne pogodbe je zahteva po izpolnjeni pojasnilni dolžnosti banke. Po ustaljeni sodni praksi SEU, USRS in VSRS ponudnik kreditov v tuji valuti zadosti tej dolžnosti z navedbo mogočih sprememb menjalnih tečajev in pojasnitvijo tveganj kredita v tuji valuti vsaj z opozorilom, kako bi na obroke za poplačilo kredita vplivalo zelo veliko znižanje (depreciacija) nacionalne valute, v kateri potrošnik prejema dohodke (tečajno tveganje), in povečanje obrestnih mer, vezanih na tujo valuto (obrestno tveganje).
Ne VSRS ne SEU nista natančneje konkretizirali, kakšno naj bi bilo vsebinsko pojasnilo oziroma nista natančno opredelili načina ali oblike pojasnila. To je razumljivo, saj ga v primeru, ko zakon njegove vsebine izrecno ne predpisuje, ni mogoče vnaprej formalno zamejiti. V vsakem posameznem primeru je treba presoditi, ali je potrošniku banka predhodno zagotovila dovolj informacij, da bi lahko razumel dejanski učinek pogoja o vračilu kredita v tuji valuti in na podlagi takega razumevanja sprejel informirano odločitev o (ne)sklenitvi pogodbe.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00080807
ZDZdr člen 39, 39/1, 64, 64/1.
prisilno zdravljenje - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - duševna bolezen - izvedensko mnenje - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa - dopolnitev dokaznega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - najbližja oseba - zaslišanje
Osnovni pogoj za izrečen ukrep po 39. členu ZDZdr je obstoj duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da ni mogoče izključiti, da udeleženec nima kronične psihične motnje v smislu psihoze, vendar pa trenutno ni razlogov za zadržanje na varovanem oddelku Psihiatrične bolnišnice A., kot so določeni v ZDZdr. Izvedensko mnenje je pomemben dokaz v postopku odločanja o obstoju pogojev iz 39. člena ZDZdr, zato mora biti jasno, argumentirano in nedvoumno, kar predloženo mnenje v konkretni zadevi ni, zaradi česar pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa ni mogoč. Izvedenec mora v izvedenskem mnenju odgovoriti na vprašanja sodišča in pri tem svoje odgovore utemeljiti na način, da so za sodišče in udeležence postopka preverljivi. Iz izvedeniškega mnenja ni jasna ugotovitev o (ne)obstoju psihoze pri udeležencu, prav tako je izostala obrazložitev, zakaj izvedenka meni, da trenutno ni razlogov za zadržanje. Če je s tem izvedenka menila, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave oziroma diagnostiko, ima sodišče možnost, da z začasno odredbo odloči, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom največ dva dni od dneva izdaje začasne odredbe. Izvedenka se tudi ni opredelila glede opravljene diagnostike udeleženca v času pridržanja v Psihiatrični bolnišnici B.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00081571
URS člen 26, 49, 74, 74/1. ZNB člen 39, 39/1-4.
odškodninska odgovornost države - plačilo odškodnine - izgubljeni dobiček - prepoved opravljanja dejavnosti - COVID-19 - ukrepi za preprečevanje in zatiranje bolezni - vlada republike slovenije - zakonska podlaga - protipravnost ravnanja države - kvalificirana stopnja napačnosti - grobo kršenje - arbitrarnost - normativna protipravnost - svobodna gospodarska pobuda - svoboda dela - strogi test sorazmernosti - nujnost in sorazmernost ukrepa - primernost ukrepa - kršitev temeljnih civilizacijskih standardov
V primeru odškodninske odgovornosti države protipravnosti ni mogoče enačiti s protipravnostjo, kot se zahteva pri splošni odškodninski odgovornosti, saj ima v primeru odškodninske odgovornosti države standard protipravnosti drugačno vsebino: za izkazano protipravnost se zahteva zavestna, namerna in očitna t.i. kvalificirana stopnja napačnosti. Sem spadajo tudi grobo kršenje pravil postopka in napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Šteje se, da je protipravnost nastala tudi tedaj, ko je nosilec oblasti toliko presegel svoj okvir zakonitega delovanja, da tega ni mogoče upravičiti oziroma utemeljiti v skladu z značilnostmi samega pravnega sistema. Za zakonodajno (normativno) protipravnost, kamor se uvrščajo opustitve pri izdaji predpisov in neskladnost s hierarhično višjimi predpisi, te opustitve in neskladnost same po sebi ne zadoščajo, temveč lahko odškodninsko odgovornost utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Ustava v 74. členu določa, da je gospodarska pobuda svobodna, v drugem odstavku tega člena pa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zakonodajalec torej lahko pravico do svobodne gospodarske pobude omeji, če to zahteva javna korist. Poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude je dopusten, če prestane strog test sorazmernosti, ki obsega presojo primernosti, nujnosti in sorazmernosti v ožjem smislu. Poseg je ustavno dopusten, če prestane vse tri vidike testa. V okviru preizkusa nujnosti posega se presoja, ali je ukrep nujen, da bi se želeni cilj dosegel tako učinkovito in v tolikšni meri, kot to omogoča presojani ukrep. S kriterijem primernosti se preveri, ali je ocenjeni poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom v človekovo pravico dejansko mogoče doseči. Ob ugotovljeni primernosti in nujnosti posega pa je potrebno pretehtati še obstoj sorazmernosti v ožjem smislu. Tehtati je potrebno med težo posega v človekovo pravico in koristjo, ki jo prinaša.
V tem postopku, ko se ugotavlja odškodninska odgovornost države po 26. členu URS, sodišče presoja, ali je Vlada RS (s tem, ko je začasno prepovedala gospodarsko dejavnost tožnice) ravnala protipravno v smislu 26. člena URS oziroma hudo kršila ustavne določbe ali temeljne civilizacijske standarde, ne presoja pa se primernost, sorazmernost in skladnost ukrepov z ugotovitvami epidemiološke stroke. V tem smislu bi bilo pomembno le, ali je bil ukrep Vlade očitno nesorazmeren ali celo nerazumen in s tem v zvezi, ali je nosilec oblasti toliko presegel svoj okvir zakonitega delovanja, da takšnega ravnanja ne bi bilo mogoče upravičiti in bi šlo za samovoljno odločitev.
URS člen 22, 29, 29-2. KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 193, 193/5, 193/6, 307, 307/3, 371, 371/2, 442, 442/1.
tatvina - skrajšani postopek - pravica do obrambe - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do sojenja v navzočnosti - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - neopravičena odsotnost z naroka - predhodno zaslišanje obdolženca - molk - obdolženčeva pravica do molka - nujnost obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zagotovitev navzočnosti - dolžnost sodišča - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - obrazložitev izpolnjenosti pogojev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil glede na dejanske okoliščine in dogajanje na narokih glavne obravnave pravilen sklep sodišča prve stopnje, da obdolženčeva navzočnost na navedenih narokih glavne obravnave ni bila nujna in da glede na izpostavljene okoliščine primera sodišče prve stopnje ni imelo dolžnosti zagotoviti obdolženčevo navzočnost na narokih glavne obravnave, kot to zmotno zatrjuje pritožnik. Sodišče prve stopnje je obdolžencu ves čas postopka dalo možnost, da se narokov glavne obravnave udeleži, da se neposredno seznani z izvedenimi dokazi, (obremenilnim) pričam postavlja vprašanja, komentira (obremenilne) dokaze, vendar pa je obdolženi to možnost opustil, ne da bi zato navedel ustrezen razlog. Res je sicer aktivna obramba obdolženčeva pravica, ki pa se ji lahko tudi odpove. S tem, ko obdolženi na naroke glavne obravnave ni prišel in so bili tudi po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi pogoji za sojenje v nenavzočnosti, je tudi pristal na to, da sam na glavni obravnavi (obremenilnim) pričam ne bo mogel postavljati vprašanj, dajati pripombe in predlagati nove dokaze. Pri tem tudi ni mogoče prezreti, da je imel obdolženi v obravnavanem primeru zagovornika, ki pa se narokov glavne obravnave niti enkrat ni udeležil, pri čemer razen za dne 10. 11. 2023 (zagovornik in obdolženi sta soglašala, da se opravi brez njegove navzočnosti), sodišče prve stopnje tudi njegove odsotnosti ni štelo za opravičljive.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00080658
URS člen 3a. ZIZ člen 226, 227, 268, 272, 273, 273/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. ZPP člen 184.
dolgoročni kredit v CHF - izdaja začasne odredbe - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - učinek sklepa o začasni odredbi - učinek sklepa o izvršbi - denarna kazen - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - oblikovalni in dajatveni zahtevek - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - razlaga prava - sodna praksa SEU - pogoji za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode - grozeča škoda - načelo učinkovitosti prava EU - razlaga zakona v smislu določb direktive
Iz sodne prakse je razvidno, da se sicer zavarovanje z začasno odredbo nudi le za dajatvene zahtevke (taki so tudi primeri, ki jih iz sodne prakse navaja pritožba), vendar pa je zaradi načela lojalne (evroskladne) razlage treba v največji možni meri celoten nacionalni pravni red, vključno s citiranimi določbami ZIZ, razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU. To pa je v primerjavi z nacionalnim pravom primarno in njegovo uporabo v 3.a členu nalaga tudi Ustava RS. Razlago prava EU daje SEU, katerega odločbe so formalno zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir, ki ga morajo upoštevati vsa nacionalna sodišča v državah EU. Ravno razlaga SEU iz sodbe C-287/22 je bila razlog za spremembo sodne prakse, ko se zavarovanje z začasno odredbo dovoli tudi za oblikovalni zahtevek. Za tako zavarovanje pa že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni - zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00086611
URS člen 15, 22, 23, 29. KZ-1 člen 20, 20/2, 57, 57/3, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 148, 148/1, 149, 149/2.
velika tatvina - vlomna tatvina - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - odvzem bioloških sledi - potrebnost odvzema brisa ustne sluznice - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - snemanje pogovorov - kršitev pravice do zasebnosti - poseg v pravice tretjih oseb - nezakonit dokaz - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - dokazna vrednost dokazov - dokaz z analizo DNK - sostorilstvo - usklajeno delovanje - izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba - posebni pogoj
Skladno s prakso Vrhovnega sodišča RS je v primerih, ko je dokaz pridobljen po zasebniku (in ne s s strani državnega organa, npr. policije), potrebno ločiti med posegom v pravico in kršitvijo te pravice, saj poseg v to pravico sam po sebi še ne pomeni kršitve. V primerih, ko so dokazi, ki so predmet izločanja, pridobljeni po zasebniku, je po praksi Vrhovnega sodišča RS ob uporabi načela sorazmernosti najprej potrebno ugotoviti, ali je kršitev zasebnosti sploh podana. Če do kršitve ni prišlo, ker se je ena pravno zavarovana dobrina morala umakniti drugi pravno zavarovani dobrini, razloga za sankcijo z izločitvijo ni in do drugega koraka odločanja o izločitvi dokaza, to je tehtanja o tem, ali je kršitev pravice do zasebnosti treba sankcionirati z izločitvijo dokaza, sploh ne pride.
Snemanje glasu tretje osebe, udeležene v pogovoru o kaznivem dejanju in storilcih, je z vidika dokazovanja in sredstva zaščite pravic oškodovancev, v katere je bilo poseženo, primeren in glede na dotedanji neuspeh policijske preiskave kaznivega dejanja vloma tudi nujen ukrep. Do kršitve pravice do zasebnosti (konkretneje pravice do glasu) tretje osebe (E. E.) v konkretnem primeru glede na sorazmernost posega sploh ni prišlo, zato tehtanje (tj. v smislu uporabe načel praktične konkordance), ali je kršitev pravice do zasebnosti treba sankcionirati z izločitvijo dokaza, sploh ne pride v poštev
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3. URS člen 2, 15, 15/3, 22, 23, 23/1, 29, 37, 37/1. ZUstS člen 1, 1/3. KZ člen 196, 196/1, 196/2.
ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - prikriti preiskovalni ukrepi - prometni podatki - dokazni standard - razlogi za sum - izločitev dokazov - obrazložitev odredbe - razveljavitev zakona - anonimni vir - sorazmernost ukrepa - relativna bistvena kršitev določb postopka
Odredba za izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa po 149. b členu ZKP, ki ne vsebuje lastne obrazložitve preiskovalnega sodnika, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da se izvršuje kaznivo dejanje, je neustavna.
Izključno sklicevanje ne glede izjave anonimnega vira ne more zadostiti dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum.
Presoja izjeme neizogibnega odkritja v sklopu doktrine sadežev zastrupljenega drevesa.
Dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic določene osebe, ne učinkujejo ekskluzijsko le v razmerju do te osebe, temveč tudi do vseh oseb (obtožencev), zoper katere naj bi se uporabili.
Če sodišče v razlogih sodbe ne pojasni, zakaj ni ugodilo dokaznemu predlogu stranke, zagreši relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri kateri je treba izkazati vpliv ali vsaj možnost vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo sodnemu izvedencu, da pacient trenutno še ni sposoben sodelovati v milejših oblikah pomoči, saj potrebuje 24- urni nadzor nad jemanjem predpisane terapije, kar pa mu je mogoče zagotoviti le v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, kjer bo ob spremljanju učinkov terapij mogoče antipsihotično terapijo po potrebi prilagoditi glede na vrsto kot tudi glede na potrebno količino, da bodo doseženi optimalni rezultati terapije, ki jo potrebuje.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079783
URS člen 54, 54/1, 56, 56/1. DZ člen 154, 154/1, 157, 157/2, 161. ZPP člen 163, 163/4.
varstvo in vzgoja skupnih otrok - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izvrševanje stikov z otrokom - ponovna vzpostavitev stikov - skupno starševstvo - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujevanje otroka - preprečevanje stikov - izvedenec klinične psihologije
Izrek ukrepa (države/sodišča) mora biti pogojen z verjetno možnostjo dosega njegovega cilja.
Po mnenju izvedenke klinično psihološke stroke bi bilo lahko z izrečenim ukrepom mogoče doseči zastavljena cilja: spremembo odnosa otrok do očeta in vzpostavitev stikov. To pa je v konkretnem primeru, ko so se številni ukrepi CSD in sodišča doslej izkazali kot neučinkoviti, zadosten razlog, da je sodišče s svojo odločitvijo sledilo izvedenkinemu mnenju. Ali je s sprejeto odločitvijo dosega tega cilja realna ali ne, ni mogoče zanesljivo napovedati.
ZPSVIKOB-1 člen 6, 48. ZUstS člen 44. URS člen 22.
podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - Banka Slovenije - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - krajevna pristojnost sodišča - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti - sprejem novega zakona - možnost izjave - pravica do izjave - odškodninska odgovornost bank
Sodišče je tožnika seznanilo z določbama 6. in 48. člena ZPSVIKOB-1 in ga pozvalo, da se izjavi, ali pri vloženi pritožbi vztraja, a tega dopisa in pasivnosti tožnika ni mogoče šteti za dano (a neizkoriščeno) možnost, da se o novi specialni ureditvi izjavi, ampak zgolj kot vztrajanje pri pritožbi. Tožnik po mnenju pritožbenega sodišča izjave glede pristojnosti po novem zakonu niti ni mogel podati. Upoštevati je namreč treba, da tudi sodišče prve stopnje o pristojnosti ni odločilo po novem zakonu, poleg tega pa dopolnjevanje pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka ni mogoče.
URS člen 20, 20/1. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 471, 471/1, 472, 472/1.
postopek proti mladoletnikom - pripor - neogibna potrebnost pripora - hišni pripor - milejši ukrep - izjemnost ukrepa - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi
Pripor zoper mladoletnika je izjemen osebni omejevalni ukrep. Za presojo neogibne potrebnosti se morajo aplicirati še strožja merila kot v postopkih zoper polnoletne storilce, argumentirano pa je treba ugotoviti, ali istega cilja (zagotovitev varnosti ljudi) res ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00079521
URS člen 22, 26. ZPP člen 191, 191/1, 192, 339, 339/2, 339/2-14. ZBan-1 člen 253a, 261a, 350, 350/1, 350a. ZPSVIKOB-1 člen 1, 1/1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 33, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9, 45, 45/1.
Banka Slovenije - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - nepogodbena odškodninska odgovornost - odločba o izrednih ukrepih - izključna krajevna pristojnost - pravica stranke do izjave - eventualno sosporništvo
Pravica stranke do izjave izhaja iz 22. člena URS in je njen osrednji element. Nanaša se tako na dejanska kot pravna vprašanja. Njen namen je zagotoviti stranki, da vpliva na odločitev sodišča. Možnost učinkovitega vpliva na odločitev sodišča ji je zato treba omogočiti. Tožniki se ob vložitvi obravnavane pritožbe pa tudi ob vložitvi tožbe niso mogli soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se niso mogli izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo. V teh posebnih okoliščinah bi sodišče prve stopnje moralo tožnikom zaradi zahtev pravice do izjave omogočiti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavijo glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka, ker teh sprememb (logično) ob vložitvi tožbe niso mogli upoštevati.
namen stečajnega postopka - poplačilo upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - rok za plačilo - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Bistvo in namen glavnega stečajnega postopka je poplačilo upnikov, ta namen pa je izražen v načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. To načelo zavezuje organe stečajnega postopka, ki morajo postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine poplačila, kar velja tudi glede rokov za poplačilo terjatev upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00080640
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 272, 272/2. ZPP člen 154, 154/1, 243, 337, 337/1. URS člen 22.
ugotovitev ničnosti notarskega zapisa - delitev skupnega premoženja zakoncev - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - zavarovanje denarne terjatve - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - psihična bolezen - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - psihiatrično izvedensko mnenje - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - domneva nevarnosti uveljavitve denarne terjatve - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - nakazilo denarnih sredstev - posebno premoženje zakonca - dokazni standard verjetnosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - nedovoljena pritožbena novota
Upoštevaje naravo razmerja med pravdnima strankama v času nakazil (pred kratkim sklenjena zakonska zveza), tožničino neznanje slovenskega jezika, zlasti pa njeno stanje po poškodbi, izkazano z mnenji medicinskih strokovnjakov, je v konkretnem primeru verjetno izkazano, da tožnica v času sklepanja sporazuma o delitvi skupnega premoženja ni imela sposobnosti razsojanja in da je ravnala po navodilih toženca.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 71.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - izvedensko mnenje - paranoidna shizofrenija - ogrožanje sebe in drugih - druge oblike zdravljenja - čas trajanja ukrepa
Možnosti drugih oblik zdravljenja zaradi udeleženčeve nekritičnosti do bolezni, odklanjanja zdravil, nevarnosti ponovnega jemanja drog in igranja iger na srečo ne pridejo v poštev.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba - dejanje storjeno v hudodelski združbi - izločitev postopka - sestava senata - nadomestni sodnik porotnik - tajnost glasovanja - uveljavljanje bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - vpliv na zakonitost sodbe - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - branje listinskih dokazov - branje zapisnikov o zaslišanju prič - vpogled v drug spis - priznanje krivde soobdolženca - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev sodnika zaradi sodelovanja v izvenobravnavnem senatu - izločitev sodnika porotnika - razlogi za izločitev sodnika - vložitev kazenske ovadbe - pravica do obrambe z zagovornikom - obvezna obramba z zagovornikom - pravna pomoč odvetnika po zbpp - substitut odvetnika - pravica do zagovornika po lastni izbiri - preklic pooblastila odvetniku - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zagovornik več obdolžencev - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - neizvedba predlaganih dokazov - zaslišanje obremenilne priče - prikriti preiskovalni ukrepi - zaščitena priča - zaščitni ukrepi - razkritje identitete - tajno opazovanje - tajno delovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - navide
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o kršitvi 339. in 355. člena ZKP, ki se nanašajo na izvajanje dokazov, t.j. da naj bi izpodbijana sodba temeljila na dokazih, ki jih sodišče ni izvedlo na glavni obravnavi. Pritožnik svoje trditve utemeljuje s trajanjem branja listinskih dokazov, t.j. s časom, ki izhaja iz posameznih zapisnikov narokov glavne obravnave, ki ne omogoča branja zabeleženega obsežnega gradiva, da je bilo branje po vsebini zgolj formalen vnos opisa listin v zapisnik.
Glede branja listin na naroku glavne obravnave 25. 8. 2021 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je senat vpogledal in prebral tri kazenske spise in dve izjavi N. N., kar je zgolj na videz obsežno in to ni moglo ostati neznano niti pritožnikom. Gre namreč za tri, iz predmetnega postopka izločene kazenske zadeve, soobtoženih L. L. (XX K 10668/21), M. M. (XX K 2738/21) in N. N. (X K 8327/21), ki so krivdo po obtožbi priznali (obtožena L. L. in M. M. sta sklenila sporazum, N. N. pa je krivdo priznal na PON) in jim je bila že izrečena sodba. V tem smislu je branje teh kazenskih zadev po vsebini seznanitev s priznanji krivde soobtoženih in izdanimi sodbami, sodbe pa tudi sicer niso dokaz temveč pravno dejstvo, presumptio iuris et de iure, ki ga ni moč dokazno izpodbijati. Seznanitev strank s sodbami in branje obeh izjav ustreza času do 30 minut, kot je to izračunal pritožnik.
Pravica obdolženca do zagovornika po lastni izbiri, kar je omogočeno tudi pri dodeljevanju zagovornikov po brezplačni pravni pomoči (prvi odstavek 30. člena ZBPP), ni absolutna. Pravica do proste izbire zagovornika v primeru obvezne formalne obrambe bo lahko omejena, če se sodišče s tem izogne prekinitvi oziroma preložitvi naroka, kadar to narekujejo posebne okoliščine primera.
Poziv na izročitev predmetov, dveh plastenk v katerih sta policista zaznala siv prah, za katerega sta (utemeljeno) ocenila, da gre lahko za prepovedano drogo, za katero jima je preiskovalna sodnica odrejala zaseg, se razlikuje od poziva na prostovoljno izročitev predmetov po drugem odstavku 220. člena ZKP. Po vsebini gre namreč za poziv po tretjem odstavku 215. člena ZKP, ki določa, da mora tisti, ki izvaja hišno ali osebno preiskavo na podlagi sodne odredbe, pred začetkom preiskave zahtevati od tistega, na katerega se nanaša odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči predmete, ki se iščejo. Ratio razlikovanja je v tem, da edicijska dolžnost in postopek z zahtevo za izročitev predpostavljata zavezančevo lastno ravnanje, hišna preiskava pa omogoča njegovo pasivnost. Osebe, ki sicer niso zavezane izročiti predmetov, morajo vseeno trpeti zaseg oziroma dejanja, kot so hišna in osebna preiskava. Prostovoljna izročitev predmetov pomeni prostovoljno podajanje izjave, aktivno sodelovanje pri zagotavljanju dokaznega gradiva zoper sebe, kar ščiti privilegij zoper samoobtožbo, zatorej mora biti izročitelj ustrezno poučen o pravici do molka, torej pravici do pasivnosti. Pravica do molka pa se ne razteza na tiste fizične dokaze, ki jih oblastni organi od obdolženca pridobijo neodvisno od njegove volje, t.j. tiste, ki jih pridobijo na podlagi ustrezne odredbe. V primeru neizročitve predmetov bo namreč opravljena hišna ali osebna preiskava, pri kateri je imetnik stanovanja lahko v celoti pasiven (oziroma se mora vzdržati ravnanj, ki bi zakonito preiskavo ovirala). Namen poziva za izročitev predmetov je namreč v tem, da se imetnik stanovanja ali oseba, ki se preiskuje, z izročitvijo predmetov lahko izogne hišni ali osebni preiskavi.
Tako A. Ž. kot B. C. kot domnevnima kršiteljema bi moral biti pred pozivom na izročitev predmetov dan pravni pouk skladno z drugim odstavkom 55. člena ZP-1. Vendar pa podaja pravnega pouka ne iz obrazložitve sodbe, kakor tudi ne iz spisovnega gradiva ni razvidna. Pritožbeno sodišče je tako z gotovostjo prepričano, da pravni pouk nobenemu od njiju ni bil dan oziroma o tem ni bil napravljen zapisnik ali uradni zaznamek, kakor to veleva tretji odstavek 55. člena ZP-1. Pritožbeni senat ugotavlja, da poziv na izročitev predmetov in posledičen zaseg brez predhodne podaje pravnega pouka o kršiteljevih procesnih pravicah predstavlja občuten in nedopusten poseg v njegov privilegij zoper samoobtožbo kot eno izmed temeljnih pravic prekrškovnega postopka. Predmetni zaseg droge je bil tako nezakonit, saj je bil izveden v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 55. člena ZP-1, četrtim odstavkom 220. člena ZKP v zvezi z deveto alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1 (četrti odstavek 220. člena ZKP določa, da smejo policisti zaseči predmete, omenjene v prvem odstavku tega člena, kadar postopajo po 148. in 164. členu tega zakona ali kadar izvršujejo nalog sodišča, pri čemer četrti odstavek 148. člena ZKP policiji nalaga dolžnost podaje pravnega pouka osebi, za katero obstajajo razlogi za sum) ter 29. členom Ustave Republike Slovenije.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - dejanje storjeno v hudodelski združbi - opis kaznivega dejanja - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - priznanje krivde soobdolženca - sojenje na glavni obravnavi - sodelovanje v zunajobravnavnem senatu - dvom o nepristranskosti sodnika - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - pravica do poštenega sojenja - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - izločitev sodnika porotnika - odklonitveni razlog za izločitev - nadomestni sodnik porotnik - sestava sodišča - navzočnost na glavni obravnavi - tajnost glasovanja - zagotovitev tajnosti glasovanja - pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju - izločitev senata - predlog za prenos krajevne pristojnosti - očitno neutemeljen predlog - namen zavlačevanja postopka - zloraba (procesne) pravice - zavrženje predloga - uveljavljanje bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - vpliv na zakonitost sodbe - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - izročitev predmetov - prepovedana droga - zaseg predmetov - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - prostovoljna izročitev stvari policiji - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - bra
Odsotnost obtoženca in njegove zagovornice je tehten in smotrn razlog za izločitev postopka v kazenski zadevi, kjer je bilo več soobtožencev v priporu in je bila zato zadeva nujna po samem zakonu. Zahtevan hiter tek postopka zato ne dopušča zastojev zaradi razlogov na strani zgolj enega od obtožencev, potrebe po kakšni bolj eksplicitni obrazložitvi sklepa po 33. členu ZKP, pritožbeno sodišče ne prepozna, ne navajata pa jo niti pritožnika.
Okoliščina, da je sodnik predhodno sodil soobtoženim iz enotnega kazenskega postopka, sama po sebi ne predstavlja zadostnega razloga za dvom o nepristranskosti sodnika v poznejšem kazenskem postopku zoper pritožnika. Treba je presoditi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera dvom o nepristranskosti sodnika objektivno utemeljen. V skladu z ustaljeno prakso ESČP je objektivni vidik nepristranskosti kršen takrat, ko zgodnejša sodba zoper soobdolžence vsebuje presojo pritožnikovih konkretnih ravnanj, o katerih je sodišče odločalo v poznejšem postopku zoper njega. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče do obtoženega A. A. v sodbi X K 5747/2020 z 20. 7. 2022, ki jo pritožnika posebej izpostavljata, do kazenskopravnega statusa A. A. izrecno opredelilo (str. 142 sodbe) in navedlo, da zapisi o njem v izreku in obrazložitvi ne prejudicirajo njegovega položaja, njegove kazenske odgovornosti, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje, saj se v obravnavni kompleksni strukturi hudodelske združbe v opisu ni moč izogniti A. A., zoper katerega je tudi še po izločitvi iz zadeve X K 5747/2020 obstajala pravnomočna obtožnica in odprt kazenski postopek z isto dokazno podlago. Nobena od sodb izdanih na podlagi pravnomočne obtožnice ni vsebovala nobene presoje konkretnih ravnanj obtoženega A. A., o katerih je sodišče odločalo z izpodbijano sodbo. O nastalih okoliščinah po priznavanju krivde posameznih obtožencev in izločitve postopka zoper obtoženca in prejudiciranju odločitve do preostalih obtožencev se je prvostopenjsko sodišče izrecno in obrazloženo opredelilo tudi v izpodbijani sodbi (strani 77 do 78), razlogovanju se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, pridružuje.
URS člen 22. ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 120, 120/1, 120/2, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neizkazane navedbe - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - odločanje brez razpisa naroka - pravica do izjave
Določba o obveznosti razpisati narok se nanaša samo na predloge za vrnitev v prejšnje stanje, ki so dopustni. Prepozne in nedovoljene predloge predsednik senata zavrže brez naroka.