CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016785
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 8, 247, 247/2, 254. Pravilnik o policijskih pooblastilih (2006) člen 71, 71/1, 76. ZPol člen 50, 51, 51/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
odškodnina - nepremoženjska škoda - ravnanje policista - protipravnost ravnanja policistov - upiranje tožnika - identifikacijski postopek - varnostni pregled - osebni pregled - prisilna sredstva - sorazmernost prisilnih ukrepov - uporaba sile - telesna poškodba - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - predlog za izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta - znižanje tožbenega zahtevka
Ni dvoma, da se je v konkretnem primeru tožnik upiral identifikacijskemu postopku, ki je bil glede na njegovo ravnanje tekom celotnega postopka nujen. Njegovo postopanje je sodišče upravičeno ocenilo kot pasivno, pa tudi aktivno upiranje v smislu določbe 76. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih. Utemeljeno je tako zaključilo, da so policisti upravičeno uporabili prisilne ukrepe. Policista sta uporabila prisilna ukrepa vklepanja in vezanja ter fizično silo zato, da sta preprečila nadaljnje upiranje tožnika in lahko izvedla njegovo identifikacijo, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Poteg tožnika iz vozila na tla in uporaba strokovnih prijemov, so bili namenjeni prav temu, da so policisti tožnika lahko vklenili (za namene identifikacije in varnostnega pregleda), pri čemer so imeli za to zakonito podlago. Kot rečeno so situacijo utemeljeno obravnavali kot nevarno, zato so tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičeno uporabili obravnavana prisilna sredstva.
Znižanje zahtevka ni bilo posledica morebitnega delnega plačila, zato je tožnikov neuspeh v pravdi treba ocenjevati glede na prvotni znesek, saj znižanje tožbenega zahtevka pomeni, da tožnik za znižani del zahtevka ni uspel.
ZPP člen 11, 109, 109/1. URS člen 15. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi - verbalni napad - nadzorstvena pritožba - kaznovanje za žalitev sodišča - višina denarne kazni - resna kritika dela javnih oseb - kritika ad personam - kritika nosilca javnih funkcij - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - objektivna žaljivost - žaljivo obnašanje stranke - kontradiktornost postopka - opozorilna dolžnost sodišča - dodatno zaslišanje stranke
Stranka lahko ostro, odprto in kritično ocenjuje delo sodišč in posameznega sodnika. Vendar pa je treba tudi kritiko izreči na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteta sodišča.
Pri kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča in sodnika ne gre za samostojen, kontradiktoren postopek, temveč za z zakonom predviden postopek kaznovanja stranke znotraj posameznega civilnega postopka, katerega cilj in namen ni rešitev spora ali ureditev razmerij med strankami postopka.
Glede na to, da gre za zapisane besede in ne na hitro in morda v afektu izrečene besede na naroku, ni predvidena možnost, da bi se stranko o tem, kaj je zapisala, še zasliševalo. Tudi ni treba, da bi sodišče stranko, predno jo kaznuje zaradi razžalitve, posebej opozarjalo, da bo to storilo. Sodišče prve stopnje torej s tem, ko tožnika ni zaslišalo, pač pa je le prebralo, kaj je zapisal, ni storilo nobene procesne kršitve in mu ni kršilo ustavnih in konvencijskih pravic.
Višina denarne kazni ni odvisna od materialnega položaja kaznovanega, pač pa od stopnje žaljivosti in okoliščin, v katerih so bile žalitve izražene.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravica do izjave - sklep o izločitvi sodnika - načelo kontradiktornosti - seznanitev z listinami in dokazi
Obdolžencu je zagotovljena pravica do izjave (22. člen URS), če predsednik sodišča, ki odloča o zadevi za izločitev sodnika pred svojo odločitvijo seznani obdolženca z izjavo sodnika, ki jo poda v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZKP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016580
URS člen 35, 38. OZ člen 134. ZIRD člen 25, 66, 68.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti - pravica do varstva osebnih podatkov - svoboda izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - objava osebnih podatkov - tajni podatki - rejništvo - relativna javna oseba - javna razprava - interes javnosti
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši.
Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00031378
OZ člen 131, 131/1, 148, 179, 179/1, 179/2, 352. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. URS člen 21, 26. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. ZPP člen 154, 154/2, 168, 337, 337/1. ZST-1 člen 15.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - bivalne razmere v priporu - odvzem osebne svobode - prostorska stiska - smrad - kršitev človekovih pravic - kršitev prepovedi diskriminacije - učinkovito pravno sredstvo - načelo sorazmernosti - pravica do povračila škode - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota - nerazumno dolgo trajanje postopka - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - individualizacija odškodnine - sodna praksa - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - oprostitev plačila sodnih taks
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin, ki jih je tožnik pretrpel zaradi neustreznih bivalnih razmer v priporu, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnik pripor prestajal skoraj 8 mesecev, da je šlo za zaprt tip prestajanja pripora, zaradi česar je bil 21 ur na dan zaprt v premajhni sobi, njegov položaj pa je bil dodatno otežen v poletnih mesecih ter ob slabem vremenu, ko je bilo gibanje po nepokritem dvorišču oteženo oziroma praktično nemogoče. Hkrati je upoštevalo, da pri tožniku tako stanje ni pustilo hujših zdravstvenih posledic. Odškodnina v višini 2.410,00 EUR je primerno individualizirana in ustrezno umeščena v sodno prakso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00015449
URS člen 14, 22, 23, 24, 25, 127. ZPP člen 11, 11/2, 11/4, 333, 343, 343/1, 363, 363/2, 365, 365/2, 366, 366/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do sodnega varstva - pravica dostopa do sodišča - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sklep - pritožbeni rok - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - javnost sojenja
Pritožba zoper sklep višjega sodišča v resnici ni dopustna, kot je že pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče (prvi odstavek 366. in prvi odstavek 333. člena ZPP).
25. člen Ustave RS daje le pravico do pravnega sredstva proti odločbi sodišča. Ustavno je zagotovljeno dvostopenjsko sojenje, in ne tristopenjsko. 127. člen Ustave opredeljuje le pravni položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ne pa tudi, da mora obstajati tristopenjsko sojenje. 22. člen Ustave določa le to, da je varstvo pravic v postopkih pred sodiščem enako za vsakogar.
23. člen Ustave daje pravico dostopa do sodišča. Ta pravica tožeči stranki ni bila kršena, saj je zahtevala in tudi dobila dostop do sodišča s svojo zahtevo. Ta pravica pa ni neomejena, saj so podrobnosti lahko določene z zakonom.
24. člen Ustave ne zavezuje sodišč, da bi bilo vsako sodno postopanje javno. Že sam 24. člen Ustave jasno določa, da lahko izjeme od načela javnosti določa zakon. Izpodbijani sklep je bil izdan brez javne obravnave, kar je povsem v skladu z ZPP (prvi odstavek 343. in prvi odstavek 366. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015357
URS člen 26, 26/1. EZ člen 64o. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16, 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - materialno procesno vodstvo - neizvedba predlaganega dokaza - diskrecijska pravica - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekinitev vzročne zveze - sprememba zakonodaje
Kot je bilo obrazloženo, je zakonodajna protipravnost podana le v primeru najhujših kršitev ustavnih pravic ali civilizacijskih standardov. Kršitve teh pa s sklicevanjem na rubriko "odgovorov in vprašanj" na spletni strani Vlade RS ni mogoče utemeljiti.
URS člen 23, 25, 26, 72. ZVO-1 člen 20. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - upravni spor - zakonodajna protipravnost - ravnanje z odpadno embalažo - splošna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje stranke - protipravno ravnanje - protipravnost konkretnega posamičnega akta - neobstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Za zakonodajno protipravnost, kamor se uvrščajo opustitve pri izdaji predpisov in neskladnost s hierarhično višjimi predpisi, te opustitve in neskladnost same po sebi ne zadoščajo, temveč lahko odškodninsko odgovornost utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Ne glede na pravna stališča o tem, ali bi morala biti materija Uredbe pravzaprav vsebovana (v večji meri) že v ZVO-1, je glede na obrazloženo podana koneksnost med predmetom urejanja ZVO-1 (med drugim pravil za ravnanje z odpadki) in predmetom urejanja z Uredbo, ki podrobneje opredeljuje omejitve in predpostavke za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, torej odpadki v smislu ZVO-1. V takem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča o kršitvi ustavnih pravic (prav pravica do zdravega življenjskega okolja je povzdignjena na ustavno raven - 72. člen Ustave) in temeljnih civilizacijskih standardov, kar bi utemeljevalo protipravnost, ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015980
URS člen 22, 23, 26, 33. ZIZ člen 32, 64, 65, 65/2, 65/3, 168, 181, 181/2, 192, 193. ZPP člen 319.
izvršba na nepremičnini - pravnomočnost sklepa o izvršbi - ugovor tretjega
Izvršilno sodišče mora ves čas postopka paziti, ali je nepremičnina, na katero je bila dovoljena izvršba, (še) v zemljiškoknjižni lasti dolžnika po sklepu o izvršbi. V konkretnem primeru je zato sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ker je bil že pred vložitvijo izvršilnega predloga kot njen lastnik vpisan tretji.
Tudi pravnomočnost sklepa o izvršbi ne more biti zadosten argument za to, da bi bila izguba lastninske pravice tretjega, ki sploh ni v pravnem razmerju z upnikom, dopustna. Pravnomočnost v izvršilnem postopku nima povsem enakega pomena kot v pravdnem postopku. Izvršilni postopek je nepravdni postopek, sklep o izvršbi pa tudi ni sodba, s katero sodišče meritorno zaključi ne samo nek spor, tudi konča določen postopek. Sklep o izvršbi je izdan v začetni fazi postopka, zato ni izključeno, da sodišče kasneje izvršbo ustavi, če ugotovi, da zanjo niso izpolnjeni pogoji. Eden od bistvenih pogojev pa je tudi ta, da sodišče ne sme prodati nepremičnine, ki je evidentno v lasti nekoga drugega.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zakonske domneve - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odtujitev zarubljenih premičnin - pravnoodločilno obdobje ugotavljanja obstoja ovire - vrednost premičnin - pravica do zasebne lastnine
Določba četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP vsebuje le domneve, kdaj se šteje, da je prišlo do zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Gre za domneve, ki upniku olajšujejo dokazovanje obstoja te zlorabe in s tem obstoja ovire za odpust obveznosti. Vendar pa v tem določilu niso zajeta vsa dejanja, ki po svoji vsebini predstavljajo zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Bistvo je torej, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ravnal vestno in pošteno, sicer odpust obveznosti ni dovoljen. Višje sodišče se strinja tako z upnikom kot z izpodbijanim sklepom, da dolžnik, ki je odtujil zarubljene premičnine med prvo in drugo dražbo v izvršilnem postopku, ni ravnal vestno, sploh pa ni ravnal pošteno. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da vrednost odtujenih premičnin pri tem ni pomembna. Že samo dejstvo odtujitve zadostuje za obstoj ovire.
Nasproti dolžničini zakonski pravici do odpusta obveznosti stoji upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakon je določil stroge pogoje, kdaj je odpust obveznosti dovoljen, vsaka kršitev pa zaradi pomembnosti upnikovih pravic že predstavlja oviro za odpust obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00017739
URS člen 26, 70, 70/1. OZ člen 132, 352, 352/1. ZPP člen 286, 286a.
odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje občinskega upravnega organa - kvalificirana protipravnost - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - zastaranje odškodninske terjatve - materialnopravni ugovor - prekluzija ugovora zastaranja - sukcesivno nastajajoča škoda - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - vedenje o nastanku škode - zapadlost odškodninske terjatve
Prekluzija, ki jo ureja 286. člen ZPP, se nanaša le na nova dejstva in dokaze, ne pa na materialnopravni ugovor oziroma pravna naziranja strank v postopku. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga je mogoče uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji ob pogoju, da so v smislu 286. in 286.a člena ZPP pravočasno navedena vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je mogoč zaključek o zastaranju terjatve, pri čemer ni odločilno, ali je posamezna takšna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje, ali tožeča stranka.
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec (tožeča stranka) izve za storilca in začetek nastanka take škode.
Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala celotna terjatev.
Ker OZ veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek zastaralnega roka na nastanek škode, ne pa na pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju, tožničine navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljala oziroma, da je lahko začel teči zastaralni rok šele po njeni seznanitvi z odločbo Upravnega sodišča RS, s katero sta bili odločbi tožene stranke pravnomočno odpravljeni, niso utemeljene.
ZOPNI člen 4, 4/1, 5, 5/2, 5/3, 27, 27/3, 34, 34/1, 34/2. URS člen 155, 155/1. ZPP člen 285.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - neodpravljiva nesklepčnost - časovna veljavnost zakona - prepoved retroaktivnosti - izpodbijanje zakonske domneve - dokazni standard prepričanja - materialno procesno vodstvo
Del tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zahteva od toženke plačilo, je neodpravljivo nesklepčen. Skladno z drugim odstavkom 34. člena ZOPNI se lahko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora toženi stranki plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, naloži le, če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč. Nobenih okoliščin, ki bi preprečevale odvzem premoženja, tožnica ne zatrjuje. Tako ni zakonske podlage za denarni zahtevek.
Le tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, se lahko upošteva pri računanju nesorazmerja iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZOPNI.
Le premoženje, pridobljeno po uveljavitvi zakona, sme biti predmet odvzema po prvem odstavku 34. člena ZOPNI.
V odločbi U-I-91/15 je Ustavno sodišče RS odločilo, da se v primeru, ko je premoženjski predmet celota pomešanega premoženja nezakonitega in zakonitega izvora, tak predmet v celoti odvzame, če je tožena stranka premoženje pomešala z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, ob tem pa delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu ni neznaten; če pomešanje ni bilo izvršeno s takim namenom ali če je delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu neznaten, se odvzame idealni delež tega predmeta tako, da se vzpostavi solastnina države v deležu, ki ustreza vrednosti pomešanega premoženja nezakonitega izvora in tožene stranke v deležu, ki vrednostno ustreza njenemu izkazanemu zakonitemu vložku v ta premoženjski predmet. Pri tem pa se domneva, da je do pomešanja premoženja prišlo z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, tožena stranka pa domnevo ovrže, če izkaže za verjetno, da ob pomešanju ni imela takega namena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00017921
ZP-1 člen 25, 123, 123/1, 123/2, 137, 137/2, 137/4, 137/5, 184. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 58, 58/8. ZCes-1 člen 6, 6/4.
postopek o prekršku - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - lastnik vozila - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - pravica do izjave v postopku - otrok, mlajši od 14 let kot storilec
Sodišče prve stopnje je poseglo v ustavno pravico lastnika vozila do izjave, saj je odločilo o odvzemu njegovega predmeta, ne da bi ga sploh zaslišalo.
Ker izpodbijani sklep, ko ugotavlja obstoj razlogov splošne varnosti, niti ne omenja, na kateri prometni površini, kdaj ter v kakšnih okoliščinah je otrok uporabljal (v prisotnosti dedka) zaseženo motorno vozilo, pritožbenih navedb lastnika (da je bilo to v soboto zvečer na velikem praznem parkirišču) ni mogoče preizkusiti.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016939
ZDZdr člen 39, 53.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - starostna demenca - duševna motnja - zmanjšanje premoženja - dvig gotovine - namenska raba denarja - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo
Ne drži pritožbena trditev, da udeleženčeva eksistenca s premoženjskega vidika ni v ničemer ogrožena, saj si je že do sedaj povzročil hudo premoženjsko škodo, njegova presoja realnosti pa je po oceni izvedenke tako hudo motena, da bi v kratkem lahko ostal tudi brez vsega premoženja. Glede na navedeno so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZFPPIPP člen 330, 330/2, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 212.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ustavna pritožba
Sodišče sme začeti s prodajo premoženja stečajnega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo, povedano natančneje, ni bila vložena zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na dolžnikov predlog. Iz elektronsko dostopnih podatkov tudi ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Ker izvedenec ugotavlja, da vzrokov in ogrožanja še ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec ni kritičen do svoje duševne motnje in vanjo nima uvida ter meni da je zdrav - vse projecira na druge in svoje nasilno vedenje vztrajno zanika - je utemeljena odločitev prvega sodišča o zadržanju na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00020554
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3, 299a, 310, 310/3. URS člen 33, 158. ZPP člen 319.
prijava izločitvenih pravic - ponovna prijava prerekane izločitvene pravice - naknadno spremenjene okoliščine - vzpostavitev etažne lastnine - načelo pravnomočnosti - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - objektivne meje pravnomočnosti - dejanska in pravna podlaga zahtevka - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija
Ni podana procesna ovira pravnomočnosti po 319. členu ZPP, saj o sami izločitveni pravici upnika na poslovnem prostoru - lokalu (s sodbo) še ni bilo pravnomočno odločeno. Takšna razlaga je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi v skladu s 158. členom Ustave, ki lastnost pravnomočnosti pripisuje zgolj pravnim razmerjem, urejenim s pravnomočno odločbo državnega organa. Načelo pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice.
ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.
V tretjem odstavku 310. člena ZFPPIPP je sicer določeno, da upnikova izločitvena pravica preneha, če v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe po prvem ali drugem odstavku tega člena. Vendar pa je treba, po presoji pritožbenega sodišča, določbo tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP razlagati ob upoštevanju objektivnih mej pravnomočnosti tako, da izločitvena pravica preneha le z ozirom na uveljavljeno pravno in dejansko podlago zahtevka. Nenazadnje je lastninska pravica ustavna kategorija in kot taka uživa posebno varstvo, zato se v njo lahko posega zgolj v omejenih, v zakonu izrecno določenih pravilih. Drugačna razlaga določb ZFPPIPP, ki bi širila primere, v katerih izločitvena pravica preneha, bi po presoji pritožbenega sodišča pomenila poseg v pravico iz 33. člena Ustave RS.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014583
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1.
prisilna hospitalizacija - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za prisilno zdravljenje - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se pridržana oseba zaradi ugotovljene duševne motnje (katere) življenjsko ogroža (kako). Ni pa ugotovilo kaj konkretno se bo zgodilo, če se pridržana oseba ne bo zdravila. Niso ugotovljena konkretna dejstva, ki podpirajo pravni sklep prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev o izpolnjenosti pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da zaradi odklanjanja jemanja zdravil pridržane osebe obstaja nevarnost, da se bo njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Vendar iz sklepa ne izhaja, kako konkretno naj bi se izkazovalo ogrožanje. Sodišče ni ugotovilo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja življenja ali zdravja pridržane osebe. Zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
URS člen 39, 40. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1.
pravica do popravka - pravica do svobode izražanja - objava popravka - zavrnitev zahteve za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina zahteve za objavo - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Izpostavljeni del popravka ni zgolj obroben del predlaganega popravka, kot skuša prikazati pritožnica, temveč odpira dve, s prispevkom povsem nepovezani temi, ki ne predstavljata odziva na pomanjkljivo, popačeno ali napačno informacijo, temveč ju je tožeča stranka (iz razloga, ki so lahko znani samo njej) skušala "odpreti" v okviru uveljavljanja svoje ustavne pravice. Ker to ni namen ne ustavne pravice iz 40. člena URS niti ureditve po ZMed, je tožena stranka upravičeno odklonila njegovo objavo. Ustavno neskladno razlago bi predstavljalo ravno ravnanje, ki ga v ponuja pritožnica - siljenje medija v objavo popravka, ki v določenem delu odpira teme, ki niso bile predmet prispevka.
URS člen 155. ZP-1 člen 8, 156, 156-4. KZ-1 člen 31. ZJN-3 člen 46, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZJNVETPS člen 3, 3/5, 3/5-1, 5, 5/3, 35.
javna naročila - oddaja javnega naročila - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave - podpis pogodbe - pravna zmota - izjema - dolžnost naročnika - naročnik po zakonu o javnih naročilih
Postopek s pogajanji brez predhodne objave je izjema in jo je treba restriktivno razlagati in zanjo morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji.
V obravnavanem primeru v času storitve očitanega prekrška niso bili izpolnjeni kriteriji pravne zmote, ker je v času od februarja 2013 dalje bilo jasno, da je obdolžena pravna oseba naročnik po ZJNVETPS in da so jo določbe glede statusa naročnika zavezovale.