sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko stanje
Pritožba pravilno opozarja, da pomeni sprejem v varovani oddelek SVZ na podlagi odločbe sodišča hud poseg v človekove pravice, predvsem pravico do osebne svobode ter pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva, zato mora sodišče pred izrekom ukrepa skrbno presoditi, ali obstajajo vsi zakonsko določeni pogoji zanj.
Zoper sodbo višjega sodišča, ki potrdi sodbo sodišča prve stopnje, ni pritožbe. Res Ustava RS v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih organov. Tožencu ta ustavna pravica ni bila kršena, saj je imel pravico do pritožbe zoper sodbo, izdano v tej zadevi, ki jo je tudi izkoristi in je o njej pristojno sodišče tudi vsebinsko odločalo.
ZDZdr člen 66, 67, 67/3, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - prostorska zasedenost - prostorska stiska - kršitev človekovih pravic
V sodni praksi je utrjeno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
Konkretni zavod od vseh zavodov izkazuje najmanjšo obremenjenost in je najbližje stalnemu prebivališču nasprotne udeleženke, ki je tudi izrazila željo po namestitvi v ta socialno varstveni zavod.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00021410
URS člen 22, 25. ZPP člen 8, 287, 287/2, 337, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave - dopolnitev izvedenskega mnenja - odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Pritrditi je pritožbi, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno in nezadostno obrazloženo zavrnilo dokazne predloge tožnice po dopolnitvi izvedenskega mnenja ter zaslišanju prič, saj ni mogoče soglašati z obrazložitvijo, da "je v spisu dovolj dokazov za razsojo in izvedba le-teh ne bi pripomogla k drugačni odločitvi".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021076
ZUstS člen 44. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 16/1, 21, 21/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 37/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
pravica do vrnitve sodne takse - predlog za vračilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - maksimalna taksa - nastanek taksne obveznosti - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - odločba o odmeri sodne takse - učinek pravnomočnosti - način izvršitve ustavne odločbe - dodatni pogoj - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko stranka sodno takso plača ob nastanku taksne obveznosti, sodišče takso le odmeri in preveri njeno pravilnost. Če je taksa plačana v predpisani višini, nadaljnje postopanje sodišča z izdajo plačilnega naloga oziroma odločbe v ZST-1 ni predvideno.
Ne gre za kršitev enakega obravnavanja vseh strank pred sodiščem, saj je tožnica v enakem položaju kot vse druge stranke, ki so v takem položaju (odmera takse pred izdajo ustavne odločbe U-I-46/15) takso plačale pred izdajo ustavne odločbe U-I-46/15 ob vložitvi tožbe ter stranke, ki so sodno takso plačale na podlagi izdanega plačilnega naloga, zoper katerega niso vložile ugovora ali je bilo o tem že pravnomočno odločeno oziroma niso vložile predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
alternativni način izvršitve kazni zapora - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročanje mnenja strankam - pravica do izjave obdolženca - kršitev pravice do izjave
Tudi v postopku odločanja o predlogu za alternativno izvršitev zaporne kazni mora biti v skladu z 22. členom URS, obsojencu dana možnost izjave o celotnem zbranem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča (mnenje CSD, ODT itd.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023245
URS člen 26. ZKP člen 110, 110/3, 215, 215/3. ZPP člen 8, 212, 213, 214, 215, 339, 339/2, 339/2-14.
protipraven zaseg vozila v kazenskem postopku - razdružitev - odškodninska odgovornost države - protipravnost - prekinitev vzročne zveze
Izročitev vozila tožeči stranki v tem primeru do razdružitve z nadgradnjo ni bila možna, saj je nadgradnja predstavljala dokaz v kazenskem postopku. Tožeča stranka je takoj po zasegu predlagala, da zaradi zapletenega postopka razdružitve in možnosti nastanka znatne škode v primeru nepravilne razdružitve, sama izvede razdružitev. S tem je izrazila svojo voljo, da sama opravi razdružitev. Tožena stranka je temu predlogu sledila in tožeči stranki omogočila razdružitev 9. 6. 2014, vendar do nje iz razlogov na strani tožeče stranke ni prišlo. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožena stranka v tem primeru izvršila svoje dolžno ravnanje glede zahteve za vračilo vozila.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022249
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 39. ZIZ člen 272. OZ člen 134.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - osebnostne pravice - relativno javna oseba - zloraba pravice - standard žaljivosti - trditve o dejstvih - vrednostna sodba - kodeks novinarske etike
Svoboda izražanja zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. V njen okvir sodi tudi možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja ali provokacije in k uporabi pretiranih izjav. Nikakor pa niso - tudi po praksi ESČP - varovane izjave, ki bi pomenile objestno samovoljno klevetanje in katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.
ZPP člen 1, 11/3, 11/4, 109, 109/1. URS člen 8, 15, 15/5, 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
sklep o kaznovanju - denarno kaznovanje pooblaščenca - kaznovanje za žalitev sodišča - žalitev v vlogi - žalitev sodnika - svoboda izražanja - javni interes - tehtanje pravic v koliziji - poseg v svobodo izražanja - seznanitev s pisanjem - časovna odmaknjenost - poseg v ustavno pravico - nujnost posega
Navedb pooblaščenca tožeče stranke ni mogoče šteti za procesne ali materialnopravne navedbe, ki bi kakorkoli prispevale k uspehu stranke v konkretni pravdi, saj z njimi ne polemizira z dejstvi, dokazi in pravnimi naziranji sodišča v obravnavani zadevi. Tudi sodna praksa je že večkrat poudarila, da mora biti kritika izrečena na konstruktiven in dostojen način in v funkciji obrambe interesov stranke. Pritožnikov sporni zapis tega standarda ne dosega. Ne gre za konstruktivno kritiko, ampak le za pavšalno navržene očitke, s katerimi pooblaščenec ni branil interesov svoje stranke v konkretnem postopku, ampak le „opisoval“ svoje domnevne slabe izkušnje z razpravljajočo sodnico.
Omejen forum ljudi, ki je bil seznanjen s pisanjem, in časovna odmaknjenost med sporno izjavo in kaznijo v okoliščinah konkretnega primera ne izkazujeta nujnosti izrečene omejitve svobode izražanja oziroma nujnosti posega v pravico iz prvega odstavka 39. člena URS.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00021900
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZVPSBNO člen 1.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodnina za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - dolgotrajnost postopka - dolžnik v stečaju - neizpolnitev obveznosti - insolventnost dolžnika - vzročna zveza - obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - obstoj škode - nadaljevanje pravdnega postopka - obstoj terjatve do dolžnika - ugovor delne izpolnitve - zakonske zamudne obresti - prenehanje terjatve
Tožniku je bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku, zato je upravičen do povrnitve tiste že prisojene premoženjske škode, ki je zaradi dolgotrajnega sojenja ni uspel pravočasno izterjati od svojega dolžnika, ki je zapadel v insolventnost. Vendar je tožnik upravičen le do dela vtoževane terjatve, ki mu je bila tedaj prisojena, a je ni uspel izterjati, ne pa tudi do tistega njenega dela, v katerem je bila tožnikova terjatev že tedaj zavrnjena zato, ker je prenehala.
Že na prvi pogled je očitno, da več kot 25 let trajajoč postopek ni nekaj normalnega ali običajnega. Stopnjevitost sojenja ne sme predstavljati priročnega alibija, ki bi sodstvu omogočal ponavljajoče se mletje brez sodnega epiloga. Sodstvo mora biti sposobno ne samo soditi, temveč predvsem razsoditi in to v razumnem roku, zato tudi množica raznoraznih razveljavitev sama po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za tako ekscesno dolg sodni postopek.
Toženka zanemarja, da je bilo prav sodišče tisto, ki je odločalo več kot 25 let - ne pa tožnik. Pričakovanje, da bi moral tožnik sodišče vseskozi spodbujati, naj opravlja svojo zakonsko dolžnost, ni utemeljeno oz. je takšno pričakovanje neživljenjsko in pretirano. Že res, da lahko tudi stranke postopka vplivajo na dinamiko določenega postopka, a vselej le v okviru svojih zakonskih možnosti, ki so vnaprej predvidene in kot take legitimne, medtem ko je prav na sodišču osrednja odgovornost, da postopek vodi, nadzira in obvlada, stranke usmerja in po potrebi omejuje ter na tej podlagi poda svojo končno razsodbo. V takšno vlogo sodišča pa petletni sodni premor in to brez kakršnihkoli vsebinskih razlogov - gotovo ne sodi. Stranka se lahko v skladu z načelom zaupanja upravičeno zanese na to, da bo sodni organ opravil svoje delo in to v skladu z zakonskimi pravili ter standardi dela, kamor navsezadnje sodi tudi sojenje v razumnem roku. To enako velja ne glede na to, ali je imelo sodstvo samo s sabo v kritičnem obdobju resne probleme oz. sistemske težave s sodnimi zaostanki, saj to stranke, ki skuša na sodišču na miren način poiskati svojo pravico, načeloma niti ne zanima. Zato ni razumljivo, zakaj bi moral tožnik sodišče priganjati oz. prosjačiti, naj vendarle postopa, če pa je sodišče dolžno postopati zaradi svoje zakonske dolžnosti in ne zato, ker bi si to tako zelo (za)želel tožnik kot stranka postopka. Da je imel tožnik ambicijo, da je postopek tekel in se premikal, pa izhaja že iz tega, da je vložil tožbo in se zahtevku ni odpovedal ali ga umaknil.
URS člen 23. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 227, 227/10, 251, 251/1, 371, 371/2, 285e.
izločitev dokazov - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - pouk obdolžencu o procesnih pravicah - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva
V obravnavani zadevi izdelano izvedensko mnenje izvedenca požarne stroke F.P. sicer ne povzema izrecnih izjav obdolženega D. S. o očitanem kaznivem dejanju, niti tega ne zatrjuje obramba v predlogu za izločitev dokazov. Vendar pa se izvedensko mnenje (glede na dejanske ugotovitve na naroku za obravnavo predloga za izločitev dokazov) v celoti vsebinsko opira (tudi) na kasneje izločeno nedovoljeno izpovedbo obdolženega, torej na nedovoljen dokaz. Zato je posledično logično, da se sodna odločba na to izvedensko mnenje ne more in ne sme opirati. Ta prepoved sicer nima izrecne podlage v prvem odstavku 251. člena ZKP, in tudi ne zahteva izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, vendar je treba upoštevati dejstvo, da izvedensko mnenje izhaja vzročno-posledično iz izločene, nedovoljene izpovedbe obdolženega iz faze preiskovalnih dejanj. Čeprav izvedensko mnenje samo po sebi ni bilo pridobljeno nezakonito, je torej dokaz, pridobljen na podlagi vednosti o nedovoljenem dokazu, oziroma z reprodukcijo izločenega nedovoljenega dokaza.
zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - domneva nedolžnosti - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Zaradi domneve nedolžnosti (člen 27 Ustave RS) in zakonskega teksta v tretjem odstavku 82. člena KZ-1 ("stori" novo kaznivo dejanje) mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris poprejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.
ZKP člen 214, 215, 285e. ZP-1 člen 58, 58/2, 58/3, 67, 67/1, 210, 210/1.
izločitev dokazov - hišna preiskava - obrazložitev odredbe - postopek o prekršku - smiselna uporaba določb zkp v prekrškovnem postopku
Po drugem in tretjem odstavku 58. člena ZP-1 in sedmi alineji prvega odstavka 210. člena ZP-1 se za hišno preiskavo smiselno uporabljajo določbe ZP-1 o rednem sodnem postopku. ZP-1 v sedmi alineji prvega odstavka 67. člena določa, da se, če v tem zakonu ni drugače določeno (in ni), v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, torej tudi 214. in 215. člena ZKP. Ustavno sodišče je z odločbo Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016 spremenilo svoje stališče iz starejše odločbe Up-2094/06 z dne 20. 3. 2008. Če bi pristali, da za obrazložitev odredbe o hišni preiskavi zadostuje zgolj sklicevanje na predlog policije ter bi o presoji sodnika sklepali iz samega dejstva, da je hišno preiskavo odredil, bi se odrekli ne le garantni funkciji sodnika, temveč tudi možnosti učinkovitega naknadnega preizkusa, ali je bila hišna preiskava opravljena v skladu z ZKP in Ustavo. Ker je okrajna sodnica odredila hišno preiskavo z odredbo, ki ne vsebuje razlogov za presojo izpolnjenosti pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave, je kršila obtoženčevo pravico do obrazložitve sodne odločbe iz 22. člena Ustave in ne le kršila določbo o obrazloženosti odredbe iz prvega odstavka 215. člena ZKP v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/2, 30/2-3, 74. ZNP člen 37. URS člen 12, 12/1, 35, 51.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zdravstvena nega - mnenje psihiatra - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ker iz predloga predlagatelja in predloženega mnenja psihiatra izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje le stabilno okolje z zagotovljeno pomočjo pri negi in splošnem okrevanju, kjer bo voden in deležen potrebnih vzpodbud in nadzora nad jemanjem predpisanih zdravil, ne pa, da bi trpel za duševno motnjo, zaradi katere bi imel hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, prav tako tudi ne, da bi potreboval sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo pobudo predlagatelja za sprejem udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, pravilna.
URS člen 72. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. EZ-1 člen 357.
plačilo dobavljene toplotne energije - exceptio illegalis - ustavnost in zakonitost pravilnika - uporaba pravilnika - obračun toplotnih stroškov - dejanska poraba toplote - delilnik stroškov toplotne energije - merilnik porabe toplote - povečana stanovanjska površina
Pravilnik (podzakonski predpis), ki predvideva povečanje stroškov toplote s količnikom 3 - za tiste lastnike, ki merjenja dejanske porabe toplote v posameznih delih stavb ne omogočajo - je skladen z zakonom. Sankcioniranje uporabnikov, ki merjenja dejanske uporabe ne omogočajo, s povečanimi stroški toplote, je primeren in sorazmeren ukrep za zagotavljanje ustavno varovane dobrine - zdravega življenjskega okolja.
ZDZdr člen 30, 48, 48/2, 74, 74/1, 75, 75/3, 79. URS člen 19, 19/1, 21. ZNP člen 37.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - primernost ukrepa - potrebno varstvo in nadzorstvo - institucionalno varstvo - prostorska stiska - prostorska zasedenost - osebna svoboda - človekovo dostojanstvo - poseg v osebno svobodo - poseg v ustavne pravice posameznika - določitev socialno-varstvenega zavoda - zdravstveno stanje - strokovna usposobljenost - pravica do izjave - dopolnitev dokaznega postopka - izvedenec medicinske stroke - sorazmernost
Ob sedanji zakonski ureditvi, ko sodišče zaradi prezasedenosti ustreznih ustanov nima na razpolago drugih mehanizmov oziroma drugih ustanov, kar bi mu omogočilo ustavno skladno odločanje o posegih v osebno svobodo obravnavanih oseb, mora sodišče ugotovljeno prezasedenost zavodov tehtati z drugimi okoliščinami primera. V okviru zakonskih možnosti mora posebno skrbno raziskati ter ugotoviti, v katerem zavodu bo namestitev za konkretnega udeleženca najprimernejša. Prostorske prezasedenosti zavodov po ustaljeni sodni praksi ni mogoče reševati z enostavno opustitvijo sodnega odrejanja ukrepov sprejema v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov pri osebah, ki tak ukrep zaradi svojih potreb oziroma koristi nujno potrebujejo. Na ta način bi bilo namreč nesorazmerno poseženo v druge ustavne pravice teh oseb (do zdravstvenega varstva, ki obsega tudi pravice za primer invalidnosti, telesne in duševne prizadetosti). Zato se socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom po ustaljeni sodni praksi ne more uspešno upirati oziroma nasprotovati sprejemu osebe s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
URS člen 56, 56/1. ZZZDR člen 4, 124, 124/1, 124/2.
razmerja med starši in otroki - preživninska obveznost otrok do staršev - dolžnost preživljanja staršev - zadostna sredstva za preživljanje - neizpolnjevanje preživninske obveznosti iz neupravičenega razloga
Ustava RS otrokom zaradi njihove ranljivosti in nebogljenosti zagotavlja posebno varstvo in skrb (prvi odstavek 56. člena URS). Pri tem morajo biti starši tisti, ki za to nosijo glavno odgovornost. Otrokove koristi morajo biti njihova poglavitna skrb. ZZZDR v 4. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Tožnik, ki svoje preživninske obveznosti po toženčevi polnoletnosti ni izpolnjeval, do takrat pa jo je izpolnjeval le pod prisilo, ki ni skrbel za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojega otroka in se, kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka sodišča prve stopnje, nikoli ni zanimal za toženčev razvoj, ne more od njega utemeljeno zahtevati preživljanja.
Sodišče prve stopnje je test sorazmernosti, ki ga je pri svojem odločanju sicer utemeljeno uporabilo, uporabilo nepopolno in zato nepravilno. Ni namreč opravilo presoje nujnosti posega v ustavno zavarovano pravico obdolženca do zasebnosti. Gre za vprašanje, ali je bilo prikrito snemanje telefonskega pogovora med oškodovancem in obdolžencem s strani oškodovanca nujno za zavarovanje oškodovančeve pravice do zasebne lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018785
ZPP člen 37, 80, 137. ZFPPIPP člen 245, 251. ZIZ člen 42. URS člen 25.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - stečajni postopek nad toženo stranko - stečajni postopek nad pravno osebo - pravdno nesposobna stranka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - vročanje preko stečajnega upravitelja - sedež odvetnika - pravilno vročanje - pravica do pravnega sredstva - napaka sodišča pri vročanju
Pravno osebo, ki je v stečaju, po zakonu zastopa stečajni upravitelj. Sodišče mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, da pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik in mora v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vsa pisanja vročati njemu. Da je treba vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki v sodnem ali drugem postopku, vročiti upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisan v register, predpisuje tudi 251. člen ZFPPIPP.
Zaradi ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva v primeru napake sodišča pri vročanju ni relevantno, ali bi stranka lahko z vestnim ravnanjem napako sodišča odpravila.
Pravdno sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo v upravnem postopku, in sicer zaradi načela prirejenosti in vezanosti, ki temelji na učinkih pravnomočnosti izrekov aktov upravnih organov.