PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00088932
URS člen 15, 15/1, 29. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55, 55/1, 67, 67/1, 67/1-4, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 148, 148/4. ZUP člen 80, 80/2.
prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - podpis zapisnika - zapisnik kot javna listina - izjava policistom - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pravica storilca do izjave - pravna jamstva v postopku o prekršku - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku - pravna jamstva v kazenskem postopku - privilegij zoper samoobtožbo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - uresničevanje in omejevanje pravic - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - dovoljen dokaz
Ustavno sodišče RS, ki je v svojih odločbah že večkrat presojalo pomen zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza (med drugim v odločbi Up-621/03 in pred tem v odločbi Up-33/01), nikoli ni izrazilo pomislekov, da bi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti morda predstavljal nezakonit dokaz le zaradi dejstva, da preizkušanec pred opravo preizkusa alkoholiziranosti oziroma pred podpisom ni bil opozorjen na svoje pravice ("Miranda"). Sicer pa niti prometna zakonodaja (Zakon o pravilih cestnega prometa) niti Zakon o prekrških kot temeljni procesni zakon v postopku o prekršku ne zahtevata, da policist opozori obdolženca pred opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti na njegove pravice.
V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v organizmu dokazuje samo na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom takrat, ko se voznik z ugotovljeno stopnjo indikatorja strinja in tak zapisnik tudi podpiše. Obdolženec je imel možnost, da ob preizkusu z indikatorjem alkohola rezultatu preizkusa oporeka, v tem primeru bi mu policisti upoštevajoč drugi odstavek 107. člena ZPrCP odredili preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Ker obdolženec rezultatu ni oporekal in se je tako strinjal s pokazanim rezultatom, kar je izrazil s svojim podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, policisti niso imeli pravne podlage za izvedbo nadaljnjega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031125
URS člen 14, 22, 156. ZUstS člen 23. ZKP člen 18, 18/2, 70, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/4, 148/9, 236, 236/1, 236/1-1, 236/1-2, 236/2, 237. DZ člen 4. KZ-1 člen 188.
izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči - oprostitev dolžnosti pričanja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj izvenzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - sorodstveno razmerje - svaštvo - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - obvezna obramba z zagovornikom - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - postopek za oceno ustavnosti
Pri (kvazi) zunajzakonski skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev po DZ, ker je eden od partnerjev v zakonski zvezi s tretjo osebo, gre za položaj, ki je enak dvojni zakonski zvezi. Tudi pri slednji je lahko podana enakost vseh ostalih vidikov skupnosti, vendar taka skupnost v razmerju med partnerjema nima enakih pravnih posledic kot zakonska zveza ne po DZ, ne na drugih pravnih področjih. Nasprotno, dvojna zakonska zveza je po 188. členu KZ-1 celo kaznivo dejanje.
Razlaga določb 236. člena ZKP, da v primeru (kvazi) zunajzakonske skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za njeno veljavnost, oseba, ki živi v taki skupnosti, ne uživa pravne dobrote oprostitve dolžnosti pričanja, je po presoji pritožbenega sodišča ustavnopravno skladna, saj temelji na razumnem in stvarnem razlogu, ki ta položaj razlikuje od primera zunajzakonske skupnosti, ki izpolnjuje vse pogoje za njeno veljavnost.
Institut priviligiranih prič v kazenskem procesnem pravu predstavlja izjemo od siceršnje dolžnosti prič, da v postopku pričajo, izjeme pa je treba razlagati ozko. Slovenska kazenskopravna teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da kroga oseb iz 1. do 3. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, ki so oproščene dolžnosti pričevanja, ni dopustno z analogijo širiti na druge osebe, tudi če so si v zelo tesnih odnosih z obdolžencem.
Priči bi se lahko veljavno odločili, ali se bosta poslužili svoje pravice, da ne pričata, ali pa se ji bosta odrekli in v postopku pričali, le, če bi bili s strani preiskovalne sodnice predhodno ustrezno na zapisnik seznanjeni z vsemi okoliščinami - konkretno z razmerji sorodstva in svaštva - zaradi katerih v postopku nista dolžni pričati. Gre torej za zahtevo po ugotovitvi relevantnih razmerij priviligirane priče do vseh obdolžencev v smislu določbe prvega odstavka 236. člena ZKP, in ne za vzpostavljanje zahteve po podvajanju pravnega pouka po 236. členu ZKP.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2. URS člen 35. ZKP člen 209, 209/2, 212, 212/2, 213b, 213b/1, 213b/4.
izvrševanje pripora - obiskovanje pripornika - pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov - obiskovanje pripornika s strani soobtoženega - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - vpliv na postopek
Nobenega dvoma ni, da možnost nastanka škode za postopek v smislu prvega odstavka 213.b člena ZKP s potekom kazenskega postopka bledi. Vendar pa omejitev medsebojnih obiskov soobtoženih v tej fazi kazenskega postopka še zmeraj predstavlja zakonit in sorazmeren poseg v njuno pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja po 35. členu URS in 8. členu EKČP, saj je sprejeta omejitev potrebna, da se prepreči dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka (drugi odstavek 209. člena ZKP).
Narekuje jo specifičnost situacije, kot jo je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Obtoženca sta pripornika v isti kazenski zadevi in sta obtožena storitve istovrstnih kaznivih dejanj v sostorilstvu. Obtoženi A. A. je tudi specialni povratnik. Možnost škodljivih medsebojnih vplivov soobdolženih pripornikov ter pripornikov povratnikov na druge pripornike je predvidel že zakonodajalec (drugi odstavek 212. člena ZKP), v konkretni zadevi pa jo zlasti v smeri možnega škodljivega vplivanja obtoženega A. A. na soobtoženo B. B. dodatno utemeljuje tudi dinamika odnosa med obtožencema, kot jo je razbrati iz opisa očitanega jima kaznivega dejanja, ki je v tej fazi postopka izkazano na ravni utemeljenega suma.
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 111, 111/4, 116, 142, 142/4.
fikcija vročitve nastopi v soboto - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja
Naziranju dolžnice, da je možno nastop fikcije vročitve prilagajati okoliščinam posameznega primera (v danem primeru nepravilnosti pri vročanju in kratkemu roku za vložitev pravnega sredstva), sodišče druge stopnje ne more slediti, saj bi takšna razlaga pomenila neenakopravno obravnavanje strank (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). V kolikor bi posebne okoliščine posameznega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, vročen s fikcijo vročitve iz 142. člena ZPP, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030633
OZ člen 198. URS člen 33.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporabnina - varstvo lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - omejitve pri uporabi nepremičnine - pravica dostopa do nepremičnine - višina najemnine
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 117/2017 pojasnilo, da v razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, da je sam lastnik sporne nepremičnine, da jo toženec brezplačno uporablja in da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Stališče, ki bi lastnikov položaj zaostrovalo bolj, kot je obrazloženo, bi po mnenju Vrhovnega sodišča pretirano poseglo v ustavno varovano lastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00046192
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 22.. ZFPPod člen 3, 13, 13/1, 15, 19, 19/5, 20, 21, 21/1.. ZPP člen 314.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - prezadolženost družbe - nujni posli - bilanca stanja - protipravnost ravnanja - solidarna odgovornost - več direktorjev družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - pravica do poštenega sojenja - delna sodba - sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Da je odločitev o izdaji delne sodbe prepuščena sodišču, ki v okviru procesnega vodstva presoja smotrnost predloga stranke za njeno izdajo, lahko pa sodišče tudi samo, tj. brez predloga strank oceni, da je izdaja takšne sodbe smotrna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030680
OZ člen 131, 147, 148. URS člen 26. ZIKS-1 člen 29, 30. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 15, 19.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - nadzor nad zaporniki - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pravosodni policisti v Zavodu ravnali tako, kot je treba, in posledično pravilno odločilo, da zato tožena stranka tožniku ni dolžna povrniti morebitne škode, ki so mu jo povzročili sojetniki, ko je bil na prestajanju zaporne kazni.
Dokazanost okoliščin, ki bi utemeljevale toženkino odškodninsko obveznost, je dejansko vprašanje, presoja, ali iz teh okoliščin obveznost izhaja, pa je (materialno) pravno vprašanje.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030010
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - bolezen - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je zadržanje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom nujno potrebno in tudi edina možna oblika pomoči, saj druge oblike pomoči niso možne in smiselne zaradi udeleženčeve neuvidevnosti oziroma nekritičnosti do osnovne oblike svoje bolezni.
ZASP člen 157, 157/3, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3, 168/4. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/7, 44/8, 88. URS člen 121, 125.
uporaba fonograma - avtorski sorodna pravica - nadomestilo za uporabo fonogramov - plačilo nadomestila - pravna podlaga - sklenitev pogodbe - prikrajšanje - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestil - ustaljena sodna praksa - neodvisnost sodnikov - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis
Neodvisni so sodniki vseh stopenj, saj Ustava glede tega ne dela nobene izjeme.
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
Skupni sporazum torej ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Podoben je tudi kolektivni pogodbi delovnega prava.
zagovornik - preklic pooblastila - postopek za preklic pogojne obsodbe - pravica do obrambe
Obdolženčeva izjava na predobravnavanem naroku ali naroku za glavno obravnavo, da se bo zagovarjal sam, ne pomeni preklica pooblastila zagovorniku, saj mora biti preklic izrecen (sodba I Ips 106/2002 z dne 28. 5. 2002).
Postopek preklica pogojne obsodbe pomeni odločanje, ki ne prestavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje (pravnomočne) sodbe v zakonsko določenih mejah (sodba I Ips 57653/2010 - 24 z dne 1. 9. 2011, podobno VSM sklep II Kp 53719/2014 z dne 23. 1. 2019).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji - poseg v ustavne pravice posameznika - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorska zasedenost
Pritožnik je v času odločanja eden od najmanj prezasedenih zavodov in, kar je bistveno in v pritožbi zatrjuje sam pritožnik, ko omenja, da se pri njem stanje dnevno spreminja, eden od zavodov z največjo fluktuacijo. V takšnih okoliščinah bodo, ker se pri pritožniku stanje hitro spreminja, lahko nasprotnemu udeležencu in preostalim varovancem pritožnika kar najhitreje odpravljene morebitne kršitve temeljnih človekovih pravic z namestitvijo v prezaseden zavod. Navedenega tudi ne spremeni obširno pritožbeno zavzemanje, da je pri udeležencu zaradi večjega števila varovancev večje tveganje za incidente. Ob trenutni prezasedenosti pritožnika torej tudi po presoji pritožbenega sodišča pretehtajo nujne potrebe nasprotnega udeleženca po predmetni namestitvi in pravice tretjih iz okolja, v katerem se nasprotni udeleženec trenutno nahaja (op. pri obojem gre prav tako za temeljne človekove pravice), pred morebitnim kršenjem temeljnih človekovih pravic nasprotnega udeleženca in pravic ostalih varovancev, kamor se omenjeni namešča. Nasprotni udeleženec bo namreč po zatrjevanjih pritožnika trenutno nameščen v dnevni prostor varovanega oddelka pod videonadzor. Zaradi večje fluktuacije, ki jo omenja sam pritožnik, bo sam poseg v omenjene pravice predvidoma trajal le krajši čas, kar je ena izmed bistvenih okoliščin, da je ob zgoraj izpostavljenem pravilna odločitev o namestitvi pri pritožniku.
URS člen 37, 38. ZKP člen 149b, 149b/3, 371, 371/1, 371/1-8.
predlog za izločitev dokazov - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - varstvo osebnih podatkov - komunikacijska zasebnost - pridobivanje podatkov - podatki o uporabniku komunikacijskega sredstva - statični IP naslov - dinamični IP naslov - hišna preiskava - navzočnost zagovornika pri hišni preiskavi
Za identificiranje uporabnika statičnega IP naslova ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu oziroma njegove komunikacijske dejavnosti, temveč operater podatek o imetniku naslova pridobi zgolj z vpogledom v svoje evidence. Takšen postopek tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja posega v ustavno varovano tajnost občil in varstvo osebnih podatkov po 37. in 38. členu Ustave RS.
Za pridobitev podatka o imetniku statičnega IP naslova ni potrebna odredba sodišča, temveč lahko policija ta podatek pridobi neposredno od operaterja, kot je v obravnavanem primeru na podlagi tedaj veljavnega tretjega odstavka 149.b člena ZKP tudi storila.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029889
URS člen 2, 23, 158. ZIZ člen 17, 38, 38/5, 55, 55/1, 56, 56/1, 56/2, 71, 71/1, 71/1-5, 76, 76/1. ZPP člen 3, 3/3, 319. ZN člen 4. OZ člen 1057.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje z neposredno izvršljivostjo - kredit v CHF - ničnost - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - ugovor dolžnika po izteku roka - načelo pravnomočnosti - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - učinkovito sodno varstvo - varstvo potrošnikov po evropskem pravu
V obravnavani zadevi je sklep o izvršbi že pravnomočen, kar pomeni, da veže stranke in sodišče. Tudi v izvršilnem postopku se zasleduje trdnost oziroma nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Učinek pravnomočnosti preseže morebitne nepravilnosti pravnomočne odločitve, v katero je dopustno posegati le izjemoma z zakonsko omejenimi (izrednimi) pravnimi sredstvi.
Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval ničnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Kot potrošnik se je skliceval na ničnost nepoštenega pogodbenega pogoja o vezanosti kredita na tujo valuto švicarski frank (CHF), ki je zajet v obravnavanem notarskem zapisu. Sodišče druge stopnje ne vidi ovir, ki bi preprečevale dolžniku, da bi podal navedeni ugovorni razlog že v rednem ugovoru, ko sklep o izvršbi še ni imel učinkov pravnomočnosti. Tudi sam dolžnik tovrstnih ovir ni zatrjeval.
Sodišče prve stopnje ne daje ustrezne teže pravnemu pravilu iz 4. člena ZN, po katerem ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova le, če je o obveznosti dopustna poravnava, poravnava pa ni dopustna o nični obveznosti. Pri tem sodišče prve stopnje ne upošteva, da je kot najpomembnejši zakonski pogoj zahtevano soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo, s čimer je zakonodajalec učinek izvršilnega naslova vezal na procesno dispozicijo. Enako kot za ostale procesne dispozicije v civilnem postopku tudi za obravnavano procesno dispozicijo velja, da ta ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi materialnega prava. Sodišče prve stopnje po pojasnjenem preozko razume zakonske pogoje iz 4. člena ZN le v formalnem smislu, pri čemer neutemeljeno izpostavlja le obličnostne zahteve, čeprav je zakonodajalec jasno opredelil tudi že navedene vsebinske zahteve (varstva javnega reda). Pri tem daje načelu formalne legalitete dejansko pomen pravila (t. i. pristop "vse ali nič") namesto pomena načela, ki po svoji naravi dopušča mehčanje in srednjo pot prave mere (pri uravnoteženju varstva tudi drugih pravnih interesov in vrednot).
Sama narava izvršilnega postopka ne sme biti v nasprotju z (domačim) javnim redom. Javni red v okviru ustave, prisilnih predpisov in temeljnih moralnih načel varuje najpomembnejše vrednote in interese v družbi. Vsak civilni sodni postopek, še posebej pa tisti, v katerem se neposredno uporablja državna prisila, mora biti legitimiran s spoštovanjem prisilnih predpisov javnega značaja po uradni dolžnosti in vsebovati varovala, ki preprečujejo, da bi (domači) javni red lahko stranke s svojimi dispozitivnimi ravnanji (tudi procesnimi) zaobšli. Katerokoli civilno sodišče, ki tak poskus strank lahko zazna, ga mora preprečiti. Vsako izogibanje odgovornosti sodišča, da prepreči tovrstno kršitev javnega reda, lahko prepoznamo kot pomembno kršitev temeljnega ustavnega načela pravne države, izgrajene na vladavini prava (2. člen URS).
Odločitev izvršilnega sodišča glede na objektivne meje pravnomočnosti in okoliščino, da o (ne)poštenosti pogodbenega pogoja, zajetega v notarskem zapisu, presodi kot o predhodnem vprašanju, ni ovira, da pravdno sodišče o navedenem ponovno in dokončno odloči.
Izvršilno in pravdno sodno varstvo se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta v zaključeno celoto učinkovitega sodnega varstva (tako pravic strank, kot tudi javnega reda).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030427
URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 413.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - preživnina - dolžnost preživljanja otrok - preživninske zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - življenjski standard - otrokove potrebe - preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - neupoštevanje otroškega dodatka - pritožbene novote - stroški postopka - prosti preudarek
Pri ugotavljanju otrokovih potreb gre vselej za oceno, računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, zato matematičen pristop grajanja ne more biti uspešen. Ker sodišče sodi po stanju ob zaključku glavne obravnave, ni pomembno, če katerih stroškov v bodoče, čez pol leta ali leto, ne bo – da sedaj so (francoščina, obvezna ekskurzija), pa za pritožnico ni sporno. Višje sodišče še pripominja, da pojem otrokovih potreb ne krije le „obveznih ekskurzij“, temveč vse stroške, ki so potrebni za zdrav otrokov razvoj. Drugo vprašanje pa je, ali starša zmoreta kriti vse te stroške.
Pritožnica ugotavljanje njenih preživninskih zmožnosti zmotno razume kot ugotavljanje njenih prihodkov. Zato ni v prvi vrsti pomembno, koliko toženka zasluži, temveč koliko bi lahko zaslužila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00029306
SPZ člen 24, 24/1, 25, 66, 66/1. URS člen 36. ZPP člen 154, 154/3.
varstvo lastninske pravice - solastninska pravica - upravičenja solastnika - izročitev ključev - izročitev nepremičnine v posest - lastninska tožba (rei vindicatio) - posest - soposest - način uporabe nepremičnine - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - sprememba zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti - nesklepčnost - odločba sodišča - odločitev o stroških pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh
Tožnika sta kot solastnika upravičena dostopati do sporne nepremičnine in jo uporabljati, saj sta dostopnost in razpoložljivost dva od ključnih elementov lastninske pravice.
V skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v pravdi vselej zahteva manj, kot ji pripada, zato ni nikakršne ovire, da ne bi stranka zahtevala zgolj izročitve ključev, ne pa tudi izročitve nepremičnine v (so)posest.
URS člen 33, 36, 67, 67/1. ZPP člen 8. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - fizična delitev solastnine - civilna delitev solastnine - pravica do doma - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine - vlaganja - navidezno izvrševanje pravic
Ob pritožbenem sklicevanju, da mu bo s sprejeto odločitvijo o civilni delitvi nepremičnine kršena njegova ustavna pravica do nedotakljivosti stanovanja (katerega lastnik je in v katerem živi že od lastne izgradnje objekta dalje), nasprotni udeleženec povsem prezre položaj in pravice drugega udeleženca postopka - to je predlagatelja. Obema udeležencema postopka sta ustavno zagotovljeni pravica do zasebne lastnine (33. člen URS, glej tudi prvi odstavek 67. člena URS) in pravica do nedotakljivosti stanovanja oziroma pravica do spoštovanja doma (36. člen URS), pri čemer predlagatelj postopka ni v bistveno boljšem položaju od nasprotnega udeleženca, saj od polovičnega solastništva sporne nepremičnine nima prav nobene koristi (po lastnih navedbah živi drugje), temveč le določene stroške (plačilo najemnine za drugo stanovanje in plačilo davščin za solastniški delež sporne nepremičnine).
Upoštevaje okoliščine konkretnega primera in vrsto sodnega postopka sklicevanje nasprotnega udeleženca na njegovo pravico do nedotakljivosti stanovanja (pravico do spoštovanja doma) za obravnavano zadevo ne more biti odločilno. V konkretnem primeru gre namreč za situacijo, ko sporna nepremičnina predstavlja dom obeh udeležencev tega nepravdnega postopka (za enega dejanski, za drugega izgubljeni dom), ki se ne zmoreta dogovoriti za način delitve, ki bi ustrezal obema in ki bi ga zmogla tudi dejansko realizirati (z založitvijo stroškov fizične delitve hiše in s soglasjem obeh za izvedbo delitve). V takšnem primeru ni mogoče dati avtomatične prednosti niti enemu niti drugemu udeležencu postopka, temveč je treba upoštevati (pretehtati) položaj in koristi obeh. Za takšen primer pa SPZ tudi že vnaprej predvideva kompromisno rešitev - t.i. civilno delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ) kot ultima ratio (skrajnje sredstvo, zadnja možnost).
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev pravic intelektualne lastnine - kršitev pravic iz znamke - podobnost znakov - zmeda v javnosti - zmeda potrošnika glede izvora blaga - licenčna analogija - težko nadomestljiva škoda - pavšalna odškodnina - alternativnost pogojev - kršitev ustavnih pravic
Glede na podobnost znakov in identičnost storitev pravdnih strank, je verjetno izkazano, da povprečni potrošniki in poslovni partnerji ne morejo razlikovati med ponudbo pravdnih strank, na drugi strani pa je težko ugotoviti, kateri kupec se je zaradi verjetnosti zmede v javnosti odločil za storitev pri toženi stranki namesto pri tožeči stranki. Povprečni potrošniki zaradi podane dvojne identičnosti znamke in znaka ter storitev ne morejo razlikovati ali blago in storitve izhajajo od tožene stranka ali od tožeče stranke in da blago in storitve tožene stranke niso v ničemer povezane s tožečo stranko. Povsem verjetno je, da se navedeni subjekti odločijo za storitve tožene stranke, ki jih ne razlikujejo od storitev tožeče stranke. Zaradi nedovoljene uporabe znaka 1 s strani tožene stranke, je glede na navedeno podana verjetnost, da tožnica izgublja posle s svojimi poslovnimi partnerji, ki se ne zavedajo okoliščine, da je prišlo do prekinitve sodelovanja s tožečo stranko in so namesto tega začeli sodelovati s toženo stranko.
Prav zaradi zelo zapletenega in težavnega določanja obsega dejanske škode v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine, je imetnikom pravic zagotovljena možnost uveljavljanja pavšalne odškodnine. V primeru kršitve pravic intelektualne lastnine imetnikom pravic zagotovljeno pravno varstvo z izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po 123. členu ZIL-1.
Predpostavke iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1 za izdajo začasne odredbe so določene alternativno. Ker je izpolnjena predpostavka po točki b) citiranega določila, zatrjevana neobrazloženost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s predpostavko po točki c) citiranega določila ne pomeni kršitve pravic tožene stranke navedenih v Ustavi RS in mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah.
ZPP člen 106, 108, 108/5, 324, 324/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 163.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - pravni pouk - stroga presoja - stranke postopka - zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - kršitev pravice do izjave
Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, sicer sodišče tako vlogo zavrže. Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V pravnem pouku je treba stranko poučiti tudi, v koliko izvodih mora vložiti pritožbo.
Pravni pouk, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v "zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko", je nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa.