NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00058337
ZDZdr člen 39, 39/1, 71, 71/1.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odločba sodišča - izboljšanje zdravstvenega stanja - prenehanje razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - odpust po strokovni presoji zdravstvenega zavoda - premestitev na odprti oddelek
V obravnavani zadevi je očitno prišlo do situacije, ki jo obravnava prvi odstavek 71. člena ZDZdr. Ta določa, da lahko psihiatrična bolnišnica osebo, ki se ji zdravstveno stanje toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00058329
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 50. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za izrek ukrepa - obrazloženost odločitve - izvajanje dokazov - dopolnitev dokaznega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - rok za pritožbo
Sodišče prve stopnje poleg opisanega zgolj podaja zaključek, da pridržana oseba že sedaj hudo ogroža svoje zdravje in življenje, pa ne obrazloži s čim ga ogroža in kakšni (konkretni) nevarnosti za zdravje in življenje se izpostavlja (zadnji odstavek na 5 strani izpodbijanega sklepa). Ostali zaključki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa so na ravni abstraktne in potencialne možnosti ogrožanja – udeleženka bi lahko hudo ogrožala zdravje in življenje drugih, ker se dezorganizirana in dezinhibirana ne bi zmogla zadovoljivo držati vseh ukrepov za obvladovanje širjenja COVID; ne bi bila sposobna primerno poskrbeti za svojo varnost, zdravje in življenje; bi lahko padla in se poškodovala; ne bi prepoznala slabšanja in ogrožanja, ki si ga počne, bolezen bi se razraščala (in bi se težave stopnjevale v primerjavi s stanjem ob sprejemu); ob vsem tem je realno pričakovati, da bi hudo ogrožala svoje zdravje in življenje. Takšnih nekonkretiziranih in abstraktnih nevarnosti ni mogoče umestiti pod zakonski dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00058410
ZDZdr člen 39, 53.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Zadržani osebi je potrebno urediti medikamentozno terapijo. To je mogoče le pri zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kjer je zagotovljena potrebna strokovna podpora, nadzor nad pacientom, intenzivno spremljanje vitalnih znakov ter sprotno prilagajanje odmerkov terapij.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vsebinsko prazna sodba - neobrazložena odločba - standard obrazloženosti sklepa - pravica do izjave - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Obrazložitev ne nudi odgovorov o tem, kaj je predmet obravnavane druge zadeve in zakaj bi odločitev v tej zadevi predstavljala predhodno vprašanje v tem postopku. Obrazložitev je prazna in ne zadostuje niti minimalnim standardom obrazloženosti. Odločba mora biti v bistvenih točkah obrazložena na način, da je mogoča presoja njene pravne pravilnosti. Pravica do obrazloženosti sodne odločbe je tesno povezana s pravico do pravnega sredstva
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00057881
ZPP člen 208, 208/2. ZBan-1 člen 261e, 350a. ZRPPB člen 265.
odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost države - izbris delnic - prenehanje kvalificiranih obveznosti - nadaljevanje postopka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - izredni ukrep - nezakonit ukrep - zakonitost odločbe - Banka Slovenije - postopek pred Ustavnim sodiščem - pasivna legitimacija - javni interes - odločba o izrednih ukrepih - povrnitev premoženjske škode - pravica do sodnega varstva
Ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo dvoma, da je zakonodajalec dolžan predvideti postopek, v katerem bo tožnica imela dejansko možnost doseči presojo zakonitosti izrečenega ukrepa, ni pa še bilo (in še vedno ni) jasno, kdo je odgovoren za posledice morebitne nezakonitosti ukrepa.
Nobene od toženk, zoper katere je tožnica vložila tožbo, tako ta čas ni mogoče z dovolj veliko verjetnostjo izključiti iz kroga možnih odgovornih oseb. Če bo ugotovljeno, da BS kot tisti subjekt, ki je izdal sporne odločbe, zaradi svojega položaja v bančnem sistemu Slovenije in EU ne more odškodninsko odgovarjati, prideta v poštev kot odgovorni osebi bodisi država, katere organ je BS, bodisi banka, ki je s svojim poslovanjem povzročila izrek izrednega ukrepa.
Ob tako nedorečeni pasivni legitimaciji in procesno-pravnem okviru odločanja o nezakonitosti odločbe BS bi nadaljevanje postopka pomenilo nesorazmerno obremenitev strank in tudi sodišča.
odškodninska odgovornost države - odločanje v upravnem postopku - kvalificirana stopnja napačnosti - oddaja v rejništvo
Pri odškodninski odgovornosti za oblastno protipravnost na podlagi 26. člena Ustave RS (URS) gre za javnopravno odškodninsko odgovornost. Za presojo o njenem (ne)obstoju ne zadoščajo klasična pravila civilne odškodninske odgovornosti za drugega, ampak je treba izhajati iz specifičnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov.
Odločanje v upravnem postopku pomeni zato izvrševanje oblasti. Pojem protipravnega povzročanja škode tretji osebi se povezuje z vprašanjem zakonitosti upravnega akta, toda nezakonitosti upravne odločbe ni mogoče enačiti s pojmom protipravnosti kot predpostavke, ki vodi do odškodninske odgovornosti.
Protipravnost nastopi tedaj, kadar nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja in to v taki meri, da tega ni mogoče upravičiti z značilnostmi upravnega sistema. Po utrjenem stališču sodne prakse imajo ravnanja upravnih organov značilnosti protipravnosti le v primerih zavestne, namerne in očitne, to je kvalificirane napačnosti.
Za odškodninsko odgovornost države po 26. členu URS v primeru odločanja uradnih oseb, ki imajo skladno z zakonom pooblastilo za odločanje v upravnem postopku in ki pri odločanju delujejo kot organ države ter izdajajo v imenu upravnega organa odločbe, predstavlja edini zunanji in pravno učinkujoči izraz njihovega oblastnega delovanja, ki lahko tretjemu (tožniku) povzroči škodo, končni upravni akt (upravna odločba) Za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja (le) država. Zoper personalni substrat organa pa je v primeru naklepne povzročitve škode možen le regresni zahtevek države zoper takšno osebo.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - predlog centra za socialno delo - zavrnitev predloga - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - narok - dolžnost izvedbe naroka - izvedensko mnenje kot dokaz - pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Kot pravilno opozarja pritožba, ima predlagatelj pravico do izjave ne le o pisnem izvedeniškem mnenju, pač pa tudi do sodelovanja pri izvajanju tega dokaza na naroku (pravico do zastavljanja vprašanj izvedencu – drugi odstavek 47. člena ZDZdr in prvi odstavek 32. člena ZDZdr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060905
ZPP člen 110, 110/2, 142, 142/1, 142/2, 243. ZGJS člen 76, 76/1. ZLNDL člen 3, 3/1. URS člen 22, 33, 69.
vročitev izvedenskega mnenja strankam - rok za odgovor - način vročanja - vročanje v poštni predal - predlog za podaljšanje sodno določenega roka - osebno vročanje - litispendenca - razmerje med ZVEtL in SPZ - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje pred zlndl na podlagi zgjs - vpis lastninske pravice na podlagi zlndl - grajeno javno dobro - nepremičnina v splošni rabi - pravica uporabe - razlastitev - pravica do zasebne lastnine
Ker sodišče toženi stranki ni osebno vročilo izvedenskega mnenja, ni kršilo 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Če je tožena stranka menila, da je bil rok za odgovor na izvedensko mnenje prekratek, bi morala sodišču predlagati podaljšanje sodno določenega roka (drugi odstavek 110. člena ZPP).
Tudi če je bilo v zadevi, ki se vodi po ZVETL-1, zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi odločeno, da sklop parcel predstavlja skupno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del dveh stavb oziroma da predstavlja skupno lastnino vsakokratnih etažnih lastnikov stavb, odločitev v tej pravdni zadevi etažnih lastnikov ne veže, saj niso bile stranke tega postopka in se torej na njih subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo. Okoliščina, da gre za odločanje o stvarnih pravicah, ki sicer po materialnem pravu učinkujejo erga omnes, še ne pomeni, da tudi sodba glede stvarne pravice učinkuje erga omnes. Sodba v tej zadevi učinkuje le med strankama postopka.
Bistveno je, da so bile ob uveljavitvi ZGJS na nepremičninah že zgrajene ceste (v času družbene lastnine) in so se po tedaj veljavnih predpisih štele za javno površino, na katerih je imela dejansko pravico uporabe tožeča stranka in je na podlagi ZGJS v postopku lastninjenja pridobila lastninsko pravico. Tožena stranka pravice uporabe in posesti ni imela od trenutka, ko so ceste prešle v splošno rabo, in obstoj oblastnega akta ter razglasitev za javne ceste ali javno dobro ni bilo potrebno.
Prvostopno sodišče ni kršilo določb 33., 67. in 69. člena Ustave RS, saj v konkretnem primeru ne gre za razlastitveni postopek. Toženi stranki lastninska pravica ni bila odvzeta, saj nikoli ni bila lastnica spornih nepremičnin, temveč je prišlo le do materialnopravno napačne vknjižbe na podlagi ZLNDL.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00089583
URS člen 29, 29-3. KZ-1 člen 99, 99/10, 99/10-2, 241, 241/1, 241/2, 241/4. KZ člen 126, 126/5, 126/5-2, 247, 247/2. ZZDej člen 3, 3/2. ZKP člen 33, 39, 39/1, 39/1-6, 371, 371/1, 371/1-11.
nedovoljeno sprejemanje daril - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka - izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - videz nepristranskosti - prejudiciranje kazenske odgovornosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - enovito kaznivo dejanje - kraj storitve kaznivega dejanja - opravljanje gospodarske dejavnosti - zdravstvena dejavnost - zdravnik - sklenitev oziroma ohranitev posla - obstoj kaznivega dejanja - zaslišanje soobdolženca - zaslišanje soobdolženca kot priče - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - pravna jamstva v kazenskem postopku - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ustava RS v določbah 29. člena vsebuje minimalne pravice, ki gredo vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, med drugimi je v 3. alineji določena pravica obdolženca, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Kot izhaja iz ustaljene (ustavno)sodne presoje, ta pravica ne pomeni, da bi sodišče moralo izvesti vsak dokaz ki ga predlaga obdolženec, je pa v dvomu vsak dokazni predlog v korist obdolženca in mora sodišče predlagani dokaz izvesti, razen, če je očitno, da ne bo uspešen. Upoštevaje izpoved J. J., da je obtoženec dejansko opravljal izobraževalne storitve za družbo B. in zanje od družbe C. v obliki bančnih nakazil tudi prejemal plačila, pa se izkaže kot utemeljen dokazni predlog obrambe za zaslišanje priče R. R., ki bi po navedbah pritožnikov lahko izpovedala o tem, da je obtoženčeva izobraževanja do leta 2012 plačevala družba B. (pravilno: C.). Gre namreč za osebo, ki je bila v kritičnem obdobju glavni predstavnik proizvajalca medicinskega materiala O. za balkansko regijo in ki v obravnavano dogajanje ni bila neposredno vpletena. S svojo izpovedjo bi ta priča lahko pripomogla k razjasnitvi okoliščin v zvezi z izobraževalno dejavnostjo obtoženca, predvsem glede vprašanja, ali je obtožencu edukacijske operacije in predavanja povezana z medicinskim materialom proizvajalca O. plačevala družba C., kot to zatrjuje v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah, ali pa morebiti sam proizvajalec. Z zaslišanjem R. R., kar izpostavljata pritožnika, bi se lahko nadalje razjasnila verodostojnost izpovedbe komercialista Z. Z., da je bilo plačevanje izobraževalne dejavnosti stvar dogovora med principalom (O.) in distributerjem (družba B. oziroma C.), ter dejstvo, ki ga je prvostopenjsko sodišče izpostavilo v točki 505 obrazložitve sodbe, da je dr. Ž. Ž., ki je bil demonstracijski ortoped v Belgiji, plačevala neposredno družba O., medtem ko obtoženca, ki je izobraževanja prav tako izvajal z O. izdelki, čeprav z njo ni imel sklenjene pogodbe, ni plačevala. Gre torej za dokazni predlog v korist obtoženca, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo izvesti, ne pa da ga je zavrnilo z utemeljitvijo, da ni bil zaposlen v družbi B. in zato ne more ničesar vedeti o dajanju nedovoljenih denarnih nagrad obtožencu s strani predstavnikov družbe B. in z njo povezane družbe C.
Pritožnika nadalje pravilno zatrjujeta, da v dokaznem gradivu ni podlage za zanesljiv zaključek prvostopenjskega sodišča, da so bili (tudi) zneski 3.500,00 EUR navedeni pod zap. št. 11, 12, 13, in 14 tabele izračunani na podlagi števila dejansko dobavljenega posameznega medicinskega materiala (O.) v tem obdobju. Utemeljene so pritožbene navedbe, da so okoliščine v zvezi s temi nakazili oziroma plačilom pod zap. št. 14 povsem drugačne kot pri ostalih nakazilih, saj v teh primerih v listinski dokumentaciji spisa ni lastnoročnih izračunov obtožencu plačanih zneskov, časovna obdobja dobave medicinskega material SB so pod zap. št. 12, 13 in 14 določena mesečno, poleg tega gre za štiri zaporedna plačila enakih "okroglih zneskov" v višini 3.500,00 EUR, medtem ko so se prejšnji zneski med seboj razlikovali. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da dokazni zaključki izpodbijane sodbe, da gre tudi v teh primerih izključno za plačilo nedovoljenih denarnih nagrad, temeljijo na podatkih o namenu nakazil, ki po oceni prvostopenjskega sodišča, enako kot pri predhodnih nakazilih, predstavljajo obdobje dobave medicinskega materiala, nadalje na enakem načinu knjiženja na konto 489900, ki po seznamu kontov družbe C. predstavlja "marketing commissions" (marketinške provizije), pri nakazilih pod zap. št. 12, 13 in 14 tabele pa je izpostavilo še t. i. "invoice", ki so bili izdelani v družbi B. zaradi zniževanja davčne osnove družbe C. v Avstriji in zaradi evidentiranja odliva sredstev iz družbe. Kljub temu, da v zvezi s plačili denarnih zneskov pod zap. št. 11 do 14 tabele v listinskih dokazih ni t. i. obračunov dobave in konkretnih izračunov nedovoljenih denarnih nagrad v povezavi z dobavo medicinskega materiala O. SB (kot so pri nakazilih pod zap. št. 1 do 3 in 5 do 9 tabele) in ne glede na že navedene razlike od predhodnih plačil, je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni zaključek, da so tudi ti zneski (3.500,00 EUR) izračunani na podlagi števila dejansko dobavljenega posameznega medicinskega materiala O. v tem obdobju. Takšne presoje pa ni pojasnilo s konkretnimi razlogi, ampak se je le posplošeno sklicevalo na predhodne dobave ("tako kot v predhodnih obdobjih dobav"), zato sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe v tem delu niti ne more preizkusiti oziroma se opredeliti do pritožbenih navedb obtoženca in njegovega zagovornika. Ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar narekuje njeno razveljavitev.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00057757
URS člen 156. ZUstS člen 23. ZPP člen 338. ZBan-1 člen 261e.
prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti zakona - postopek pred Ustavnim sodiščem - protiustavnost - imetniki podrejenih obveznic - procesni sklep
Iz 156. člena Ustave RS in 23. člena ZUstS izhaja, da sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank zahteva, prekiniti postopka. Tako je dolžno ravnati tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, skladen z Ustavo RS. Dolžno pa je resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.
Šele ko bo sodišče uporabilo za tožnika sporne določbe zakonov (ZBan-1, ZPSVIKOB) in šele ko bo razvidna njihova materialnopravna razlaga in če bo ta taka, da bo pritožbeno sodišče presodilo, da posega v ustavnopravne pravice tožnika, bo lahko postopek prekinilo in sprožilo postopek pred ustavnim sodiščem.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00059383
URS člen 2, 14, 23, 33, 156. ZIZ člen 17, 22. Uredba Sveta (ES) št. 2866/98 z dne 31. decembra 1998 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (1998) člen 1, 2. ZUE člen 13, 13/1, 18, 18/1. OZ člen 378, 378/2, 380, 380/2. ZOR člen 399, 399/4. ZUstS člen 23. ZVPSBNO člen 1.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - obresti - devizna klavzula - domača valuta - enaka obravnava - obrestna mera - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka - neskladnost zakona z ustavo - kršitev načela enakosti pred zakonom - pravica do sodnega varstva - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka - načelo pravne države
V kolikor sedaj pritožnik v pritožbi zatrjuje nedopusten poseg v načelo enakosti pred zakonom in s tem kršitev 14. člena Ustave Republike Slovenije, ko zatrjuje, da sodišče ni enako obravnavalo obrestne zahtevke upnikov, ki so od dolžnikov uveljavljali terjatev z devizno klavzulo, s tistimi, ki so imeli terjatev v domači valuti, je pritožniku pojasniti, da bi moral kršitev tega ustavnega načela oziroma ustavne pravice uveljavljati v postopku, iz katerega izvršilni naslov izhaja, ne pa sedaj v izvršilnem postopku, ker izvršilno sodišče le prisilno izvršuje plačilo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnih naslovov, v sam izvršilni naslov pa ne more posegati. V konkretnem izvršilnem postopku izvršilno sodišče glede na samo dikcijo izreka izvršilnega naslova, kjer je višina obrestne mere že dokončno določena, neposredno ne uporablja četrtega odstavka 399. člena ZOR, zato ni podlage, da bi sprožilo postopek za oceno ustavnosti četrtega odstavka 399. člena ZOR. Kolikor je namreč upnik menil, da izvršilni naslov temelji na neustavnem določilu četrtega odstavka 399. člena ZOR, bi moral že v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov, uveljavljati kršitev te ustavne pravice in v pravdnem postopku postaviti zahtevo za prekinitev postopka in vložitev zahteve za za oceno ustavnosti četrtega odstavka 399. člena ZOR.
Iz 156. člena Ustave Republike Slovenije in 23. člena Zakona o ustavnem sodišču jasno izhaja, da sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank zahteva, prekiniti postopka. Tako je dolžno ravnati le tedaj, ko samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, neskladen z Ustavo RS.
Izvršilni postopek je res trajal dolgo, vendar pa je upniku dana pravica, v kolikor izkaže nesorazmerno dolgo trajanja postopka in odškodninsko odgovornost Republike Slovenije zaradi ravnanja sodišča, da doseže zadoščenje po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - dejstva, nastala do trenutka odločitve sodišča prve stopnje - premestitev na odprti oddelek
Ker je UPK udeleženca premestila iz oddelka pod posebnim nadzorom na odprti oddelek (očitno na podlagi prvega odstavka 71. člena ZDZdr) izpodbijani sklep ne more biti več podlaga za ponovno zdravljenje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00064807
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2. ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 216.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - kršitev pravic osebnosti - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - višina dohodkov - izguba dohodka - prikrajšanje - izračun prikrajšanja - denarna socialna pomoč - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - članarina - upravna taksa - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - duševne bolečine - neurejen pravni status - ekonomski položaj - pravno priznana škoda
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da razlog za tožnikovo začasno nezaposlenost ni izbris iz registra stalnega prebivalstva. Ker se je tožnik v času izbrisa kar štirikrat zaposlil, je očitno, da zaradi izbrisa ni bil onemogočen pri zaposlovanju. Dejstev v zvezi z iskanjem zaposlitve in svojo ne/uspešnostjo pri tem tožnik ni navajal, zato konkretnih razlogov za tri krajša obdobja brezposelnosti ni mogoče ugotoviti. Ker je iskanje nove zaposlitve proces, so krajša obdobja tožnikove nezaposlenosti očitno posledica razmer na trgu dela. Upoštevajoč navedena dejstva je očitno, da vzročne zveze med izbrisom in nezaposlenostjo ni mogoče vzpostaviti. Zahtevek za izgubo dohodka zaradi brezposelnosti je zato utemeljeno zavrnjen.
Za čas, ko je bil zaposlen, tožnik ne zatrjuje, da je zaslužil manj, kot je znašala denarna socialna pomoč; njegovega gmotnega prikrajšanja zato ni treba primerjati z višino socialne pomoči.
Utemeljeno je zavrnjen tudi zahtevek za plačilo članarin in prostovoljnih prispevkov Helsinškemu monitorju. Za plačilo teh stroškov se je tožnik odločil prostovoljno, njihove potrebnosti in povezave s svojim položajem/statusom pa ni niti zatrjeval niti dokazal.
Tožena stranka neutemeljeno graja odškodnino za – s plačilom upravnih taks – nastalo škodo v višini 347,04 EUR. Pritožbeno sodišče soglaša, da je tožnik poleg plačila upravnih taks, katerih nastanek je dokumentiral z listinami (154,86 EUR), specificirano navedel tudi druge stroške, v nastanek katerih ni mogoče dvomiti. Pritožbeno sodišče soglaša, da bi bilo tožniku naloženo pretežko dokazno breme, če bi po višini in vrsti specificirane stroške moral dokazovati tudi z listinami. Zadostuje tožnikova izpoved o nastanku in plačilu teh stroškov. Iz specifikacije je razvidno, kateri stroški so priznani v zvezi s statusom drugih družinskih članov, zato je izključeno njihovo dvojno uveljavljanje.
Enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno z izbrisom, je prisojena zaradi tožnikove negotovosti in strahu zase in za svojo družino. Z izpovedbami tožnika, njegove žene in hčere je ugotovljeno, da se je življenje odvijalo drugače, kot bi se sicer.
Odločitev, da se v tem postopku ugotovljena odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zmanjša za v upravnem postopku določeno odškodnino (6.050,00 EUR), temelji na drugem odstavku 5. člena ZPŠOIRSP. ZPŠOIRSP ne predpisuje omejitev ali kakšnih pravil pri poračunavanju; kljub temu, da so merila za določitev odškodnine v sodnem in upravnem postopku različna. Merilo za določitev odškodnine v upravnem postopku je obdobje izbrisa, v sodnem postopku pa se odškodnina določa na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Tožnik v pritožbenem postopku neutemeljeno opozarja na nujnost ločevanja odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo pri poračunavanju, saj je pomembna zgolj višina – v dveh različnih postopkih – ugotovljene odškodnine.
ZKP člen 5, 498a, 498a/1, 498a/2. KZ člen 244, 254. URS člen 29.
odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - pravni pouk - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do kontradiktornosti - predhodno kaznivo dejanje - davčna zatajitev - zloraba položaja ali pravic
Da bi si obdolženec lahko v postopku po 498.a členu ZKP ustrezno pripravil svojo obrambo, mora natančno vedeti, katerega dejanja je obtožen, kar mu zagotavlja 5. člen ZKP, ki ima podlago v 29. členu Ustave RS, kot tudi EKČP. Pravica do poštenega sojenja se torej nanaša tudi na postopek iz XXVIII. poglavja ZKP za odvzem podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora po določbi 498.a člena ZKP, pri čemer obdolženec ne more ustrezno zastaviti svoje obrambe, če ne ve, česa se ga bremeni.
V konkretni zadevi bi tudi po presoji pritožbenega sodišča za takšno protipravno pridobitev premoženjske koristi lahko šlo v primeru, če bi obdolženec izvršil dejanje, ki bi ustrezalo zakonskim znakom davčne zatajitve po tedaj veljavnem 254. členu KZ ali zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ. V tem primeru bi iz dejanskega opisa obtožnice morali izhajati zakonski znaki takšnega predhodnega dejanja, saj je za obstoj kaznivega dejanja pranja denarja v vsakem primeru treba najprej ugotoviti, katero je predhodno kaznivo dejanje in kdaj je bilo dokončano.
Pomanjkljivosti opisa kaznivega dejanja se ne morejo odpraviti z izvedbo postopka po drugem odstavku 498.a člena ZKP, za kar se neutemeljeno zavzema državni tožilec v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00056926
ZPP člen 363, 363/3, 447, 447/2. ZIUZEOP člen 101a. ZVPot člen 57f, 57f/6, 57f/8, 57g-1. Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS člen 12.
napačen pravni pouk - načelo sorazmernosti - odgovornost organizatorja potovanja - odpoved potovanja - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - odstop od pogodbe - pogodba o paketnem potovanju - izredne razmere - nepredvidljive okoliščine in višja sila - pandemija - COVID-19 - dobropis - vrednotnica - ustavnost zakonske določbe - predhodno vprašanje države članice - pravo EU
Napačen pravni pouk stranki ne more biti v škodo.
Zaradi nastale pandemije je prišlo do tako izrednih okoliščin ter množičnih odpovedi oziroma nemožnosti izvedbe paketnih turističnih potovanj, da je bila potrebna dodatna regulacija za omilitev nastalih posledic in zaščito tako potrošnikov, kot tudi turističnih ponudnikov oziroma gospodarstva.
Namesto povračila vplačanega denarja za potovanje se lahko potrošniku izda dobropis oziroma vrednotnica.
CESTE IN CESTNI PROMET - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056824
SPZ člen 32, 33, 35. ZCes-1 člen 3, 39, 39/1, 39/2. URS člen 125.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - javno dobro - občinska javna cesta - kategorizacija zemljišča kot javne ceste - kategorizirana lokalna cesta v zasebni lasti - postopek razlastitve - zapora ceste - posestno varstvo - exceptio illegalis - kategorizacija občinskih cest - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - sodna praksa Ustavnega sodišča
Ker občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila, sporno zemljišče na podlagi občinskega odloka o kategorizaciji javne ceste ni postalo javno dobro in je ostalo last toženca, kar pomeni, da je na njem zagotovljeno tudi posestno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056884
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7. ZPP člen 216. URS člen 22.
škodni dogodek - denarna odškodnina - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - prosti preudarek - upravni postopek - vzročna zveza - zaposlitev - delo na črno - izgubljeni dobiček - duševne bolečine - trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke - pravica do izjave
Ob pomanjkanju trditvene in dokazne podlage sodišče ni našlo vzročne zveze med tožnikovim nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter zatrjevano škodo iz naslova socialnih pravic oz. transferjev in izgubo zaposlitve.
Če je bila upravičencu v upravnem ali katerem koli drugem postopku predhodno pravnomočno določena višja denarna odškodnina, kot bi mu bila določena v sodnem postopku, se tožbeni zahtevek zavrne.
Obrazložitev sodišča, da dokaza z izvedencem medicinske stroke, ki bi podal mnenje zaradi pretrpljenih duševnih bolečin in strahu, ni izvedlo, ker je na podlagi dokaznega postopka ocenilo, da tak dokaz ni potreben in se je lahko samo prepričalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Ob tožnikovi izpovedbi je dokazna ocena o nepotrebnosti dokaza z izvedencem neprepričljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00056900
ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
sodna taksa - plačilni nalog - razveljavitev določbe zakona - ustavno sodišče - uporaba določil zakona - vrednost spornega predmeta - pravnomočno odločena zadeva - redno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo
O višini sporne sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Zoper ta posamični akt ustavna pritožba ali izredno pravno sredstvo in pritožba niso bile vložene. Gre torej za primer za katerega se razveljavljeni zakon uporablja še naprej.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00056130
URS člen 2, 155, 155/1.. OZ člen 174, 174/2.. ZOZP člen 18.. ZPIZ-2 člen 190.a, 193, 193/1, 193/2.
obvezno zavarovanje v prometu - prometna nezgoda - zavarovalna pogodba - obseg zavarovalnega jamstva - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nadomestilo za invalidnost - retroaktivna uporaba zakona - prava in neprava retroaktivnost
V tem kontekstu ima pritožnica prav, da se po splošnih načelih civilnega prava v sporu uporablja pravo, ki je veljalo v času nastanka pravnega razmerja. Za presojo, kdaj je neko pravno razmerje nastalo, je pomembno, kdaj so nastala pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka za nastanek tega razmerja. Ker vprašanje nastanka pravnega razmerja v ZPIZ-2 ni posebej urejeno, se po določbi prvega odstavka 193. člena citiranega zakona pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).(1) Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, je do škodnega dogodka prišlo v letu 2016 (6. 7. 2016), škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o pravici do invalidnine (19. 9. 2018), s katero je bila zavarovancu tožnice kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ priznana invalidnina od 1. 5. 2018 dalje. Glede na navedeno je treba pritrditi pritožnici, da so dejstva, ki so predpostavka za nastanek pravnega razmerja, na podlagi katerega ima posredni oškodovanec (Zavod) pravico zahtevati povrnitev škode od toženke, nastala po 1. 1. 2016. To pa pomeni, da je že na tej podlagi v obravnavani zadevi za odločitev o tožbenem zahtevku treba uporabiti ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2016 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00056563
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države - bivalne razmere v zaporu - nesporno dejansko stanje - zagotovljeni bivanjski pogoji - vrednotenje okoliščin - razmere v zaporu - merila ESČP - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - pravni standard - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitek protispisnosti - obrazložitev procesne kršitve - sodna praksa - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V tem postopku bistvena dejstva, ki se tičejo objektivnih razmer v zaporu, med strankama niso sporna, saj je tožnik navedbe toženke v tem delu bodisi izrecno priznal bodisi jih ni substancirano prerekal. Sporno je bilo le pravno vrednotenje teh dejstev (vprašanje, ali takšne razmere dosegajo minimalni standard človeškega dostojanstva med prestajanjem zaporne kazni), kar pa ni predmet dokazovanja, temveč pravnega vrednotenja oziroma uporabe materialnega prava.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato ni upoštevno sklicevanje na prejšnje vloge v postopkih, temveč mora pritožnik vse pritožbene razloge konkretizirano in jasno zatrjevati v pritožbi. Na kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti trditve o tej kršitvi konkretizirane, jasno in določno mora biti navedeno, katera ugotovitev sodišča je v nasprotju s katero listino, zapisnikom ali prepisom, in tudi, zakaj je to nasprotje pomembno. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da povzetek navedb strank sploh ni odločilno dejstvo, zato tudi, če bi res prišlo do nasprotja med povzetkom vlog in samo vsebino vlog, to še ne bi pomenilo kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Presoja, ali je država ravnala protipravno, ker ni zagotovila minimalnih standardov prestajanja zaporne kazni v smislu prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja, je odvisna od objektivnih okoliščin prestajanja kazni, ne pa od subjektivnega zaznavanja posameznega zapornika.
Tožnik je izven sobe bival skoraj polovico dneva, pri čemer je treba upoštevati, da je v preostali polovici (12 ur in 40 minut) tožnik po naravi stvari cca 7 do 8 ur spal, torej je bil le cca. 4 do 6 ur prisiljen (buden) bivati v zaporniški sobi. Tožniku je bilo omogočeno sprehajanje oziroma bivanje na dvorišču, torej na svežem zraku, zato so neutemeljene navedbe, da naj bi bilo dvorišče majhno, osončeno in prenatrpano, saj je bistveno, da je tožniku bilo (sploh) omogočeno sprehajanje po dvorišču in hodnikih (pa čeprav majhnih in zaprtih); jasno je, da so bivalne razmere v zaporih skromnejše in brez hotelskega udobja, vendar je to posledica dejstva, da gre za kazen omejitve svobode.