DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00073593
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 17. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZObr člen 2, 97e. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - neposredna uporaba direktive - delovni čas - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Zdravstvena oskrba, ki jo je zagotavljala tožnica (in ki bi jo zagotavljala tudi v času napada, vojne, druge nevarnosti), je enako kot logistična podpora ključna za delovanje vojske, zato je tako delo tožnice treba šteti kot del usposabljanja, ki ga brez zagotovljene zdravstvene oskrbe ne bi bilo mogoče izvesti (izjema iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19). To pomeni, da tožnica za ta čas pripravljenosti ni upravičena do plačila 100 % urne postavke, temveč zgolj 50 % (kar je že prejela).
Čeprav je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da nekatere dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila tožnici odrejena stalna pripravljenost, ne predstavljajo izjeme od Direktive 2003/88/ES in je posledično tožničin tožbeni zahtevek za plačilo razlike med že prejetimi zneski (50 % osnove) in pripadajočim plačilom v višini 100 % osnove utemeljen, pa je napačno prisodilo tožnici plačilo tudi za vojaške vaje in usposabljanja, kjer je bila tožnica podpora vaji. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča, da pri vseh aktivnostih, tako vojaških vajah kot taborih in selekcijskih postopkih, kjer je bila tožnica le podpora, ne gre za izjemo od Direktive 2003/88/ES, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo v zvezi s katerimi aktivnostmi je bila tožnici odrejena stalna pripravljenost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00073720
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/3. ZUPJS člen 18, 19. ZSVarPre člen 27, 27/2. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 150, 150/1. ZIZ člen 15.
predlog stranke za taksno oprostitev - materialni položaj - primerno stanovanje - trditveno in dokazno breme - nezmožnost razpolaganja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 18. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče in to do vrednosti primernega stanovanja, ki pa je določena v drugem odstavku 27. člena ZSVarPre. Kot primerno se po tej določbi šteje stanovanje, katera vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati višino dolgov na podlagi vpisa hipotek v zemljiški knjigi. Upoštevati je namreč tretji odstavek 12.a člena ZST-1, ki trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nalaga predlagateljici. 12.a člen ZST-1 namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, vendar pa določa, da mora stranka ali druge osebe izkazati upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme tako glede višine dolgov, ki izhaja iz hipotek in izkaz upravičenih razlogov je torej na stranki, ne pa na sodišču.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevale iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca. Vknjižena hipoteka kot izključitvena okoliščina ni določena tudi ne v 27. členu ZSVarPre.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - procesno trditveno in dokazno breme - pasivnost stranke - neprerekana dejstva - opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka - pravica do izjave stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dopustnost izdaje sodbe brez glavne obravnave po 488. členu ZPP v primeru nespornega dejanskega stanja je v vseh situacijah ključno, da je doseženo zavedanje (poenotenost) procesnih udeležencev, tj. sodišča in strank (ki je pri njiju lahko bodisi dejansko ali pa zgolj samo dolžno: morali bi se bili tega zavedati in je zato treba šteti, da sta o tem poenoteni), da je ta nespornost resnično podana.
ZPP člen 155, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 20, 20-2, 20-3, 20-4, 21, 21-2, 43, 43-1, 43-2, 43-3, 43-4. ZOdv člen 20, 20/1. ZS člen 3, 3/1.
stroški pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - posvet s stranko - študij spisa - pripravljalni narok - stroškovnik - kratek dopis in obvestilo - pripravljalna vloga - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Sodišče mora obrazloženo pojasniti, zakaj določenih stroškov, ki jih je stranka priglasila, ni priznalo kot potrebnih.
Sestava stroškovnika, s katerim stranka priglasi stroške opravljenih procesnih dejanj (sestavljanja vlog in zastopanja na narokih), je logično povezana s samimi temi dejanji in je že zajeta v tarifnih številkah, s katerimi so ovrednotena ta dejanja.
ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 671.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokaz z zaslišanjem strank - neudeležba na naroku - sklepčnost tožbe - prevozna pogodba
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Če se pravilno vabljena tožena stranka (oziroma njena zakonita zastopnika) naroka, na katerem bi morala biti zaslišana, brez opravičila ni udeležila, je dolžna sama nositi posledice svojih dejanj oziroma opustitev.
ZPP člen 108, 207, 207/2, 285. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko stanje - bilanca stanja - materialno procesno vodstvo
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je na predlagatelju taksne oprostitve, ki mora vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva, navesti že v predlogu za taksno oprostitev.
Tožničin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati tožečo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.
Pravilna je ugotovitev, da ima razmerje med strankama vse elemente delovnega razmerja od 21. 4. 2018 dalje, in sicer delovnega razmerja za nedoločen čas.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje svojo ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje pogoja izobrazbe, upoštevati tudi pri odločitvi, da je tožnik v delovnem razmerju na delovnem mestu glasbeni redaktor VI.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški kredit - švicarski franki (CHF)
Začasno odredbo ureditvene vsebine je v obravnavani zadevi, upoštevaje zlasti tudi vsebino sodbe SEU v zadevi C-287/22, mogoče izdati tudi ob izpolnjenosti pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. ZPP člen 214, 214/2. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 106.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičena odsotnost z dela - pravočasnost odpovedi - dokazovanje neprerekanih dejstev - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ključen trenutek za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je seznanitev direktorice toženke s kršitvami tožnika. Tudi, če so nekateri tožnikovi sodelavci pred 16. 6. 2021 opazili, da je tožnik nepojasnjeno odsoten z delovnega mesta, je bila direktorica toženke, ki je edina pristojna sprejeti odločitev o podaji izredne odpovedi, s tem seznanjena šele 16. 6. 2021 in je takrat pričel teči rok za podajo odpovedi. Glede na to, da tožnik ni vpisoval svoje odsotnosti med delovnim časom v evidenco prisotnosti, se toženka s kršitvami ni mogla seznaniti s pregledom evidence prihodov in odhodov z dela.
Toženka je dokazala, da držijo očitki iz izredne odpovedi glede večkratne neupravičene odsotnosti tožnika z delovnega mesta v času obvezne prisotnosti brez evidentiranja in dovoljenja nadrejene osebe. S tem je toženka dokazala, da je tožnik naklepoma huje kršil svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s čimer je izkazala obstoj odpovednega razloga iz 2. alineje drugega odstavka 110. člena ZDR-1.
Glede na naravo tožnikovega dela, od izpolnjevanja njegovih delovnih obveznosti je odvisna pravočasna sestava in odhod vlakov iz Zaloga, varnost v železniškem prometu, je toženka s tem, ko je dokazala, da tožnika dlje časa neupravičeno ni bilo na delovnem mestu v času obvezne prisotnosti, dokazala, da je utemeljeno izgubila zaupanje v njegovo delo, zaradi česar z njim ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Nova tožba je dopustna, kadar se (tudi enak zahtevek) opira na drugo dejansko (tožbeno) podlago, kot je bila v prejšnji pravdi. Glede na navedeno je, tudi če bi bilo o zahtevku tožnika za priznanje delovnega razmerja z vsemi pravicami za določeno obdobje že odločeno, vendar na podlagi druge podlage (dejansko opravljanje dela oziroma zloraba), odločitev sodišča prve stopnje, da se toženkin ugovor pravnomočno odločene stvari (delno) zavrne, pravilna.
ZDavP-2 člen 37,37/3, 397, 397/1, 397/1-14a. ZP-1 člen 155,155/1. ZPlaSSIED člen 99,99/1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - transakcijski račun - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v okviru odločanja o odgovornosti ni vsebinsko presodilo navedbe iz zahteve za sodno varstvo, da je bil transakcijski račun podjetja enostransko zaprt s strani banke. Prekrškovni organ v plačilnem nalogu te okoliščine ni navedel. Tudi sodišče prve stopnje zavestno in voljno sestavino direktnega naklepa v šesti točki obrazložitve izpodbijane sodbe navezuje zgolj na okoliščine, da odgovorna oseba ni ponovno odprla transakcijskega računa po zaprtju dne 20. 10. 2022; ne opredeli pa se do vsebine teh sestavin ob upoštevanju v ZSV zatrjevanega dejstva, da ni bila odgovorna oseba pravne osebe tista, ki je TRR zaprla. Logična predpostavka odgovornosti za prekršek je dejstvo, da je posameznik objektivno zmožen zadostiti zavezujoči (zapovedni ali prepovedni) normi, katere kršitev je določena kot prekršek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00073026
ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 2, 33, 50, 67. OZ člen 169.
škoda, povzročena s prometno nesrečo - obseg odškodnine - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - škoda za izplačane invalidnine in invalidske pokojnine - regresni zahtevek ZPIZ - jasna določba - uporaba določil zakona - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - načelo popolne odškodnine
Citirana zakonska ureditev ne pušča dvomov o tem, da z novelo ZPIZ-2B dodani 190.a člen ZPIZ-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena ZPIZ-2 izrecno razširja odgovornost zavarovalnic iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti v razmerju do tožeče stranke (zavoda) v primerjavi s predhodno ureditvijo, ki je temeljila zgolj na določilih 18. člena ZOZP. Po novi ureditvi ima tožeča stranka poleg izpada prispevkov (kar je veljalo že predhodno na podlagi določil ZOZP) od vsakokratne odgovornostne zavarovalnice pravico zahtevati tudi povrnitev celotnega zneska pokojnin in vseh dajatev, ki jih izplača svojim zavarovancem v posledici škodnega dogodka.
odškodninska odgovornost občine - lokacijska informacija - investicija - gradbeno zemljišče - izgradnja objekta - dejanska škoda - izgubljeni dobiček - lex commissoriae
Če ne bi tožeča stranka poskušala zmanjševati škode s preprojektiranjem projekta, bi ji lahko tožena stranka namenila ugovor, da ni zmanjševala škode in da je kršila četrti odstavek 243. člena OZ v zvezi s petim odstavkom istega člena OZ ter da je zato soodgovorna za nastalo škodo. Torej je bilo po materialnem pravu poslovno potrebno, da je tožeča stranka po seznanitvi z nemožnostjo izvedbe investicije po prvotno zamišljeni poslovni ideji poskušala rešiti investicijo s preprojektiranjem in vložitvijo zahteve za spremenjeno gradbeno dovoljenje ter se je tako prilagodila izrednemu dogodku.
Takšen izredni dogodek, kot se je pripetil v tej zadevi, ne more biti v breme tožeče stranke, saj ni storila ničesar narobe.
Za izredni dogodek z napačno lokacijsko informacijo odgovarja tožena stranka in v njeno breme je vsak kasnejši življenjski dogodek, ki je preprečil tožeči stranki uresničitev časovno in finančno realno načrtovanega projekta. Gre za nevarnost oziroma naključje, ki se je pripetilo njej.
Tožena stranka občina bi se morala kot profesionalni subjekt, ki se ukvarja ne le s postopki urejanja prostora, pač pa tudi z investicijami, glede na zahtevano posebno skrbnost, zavedati, da povprečno skrbni investitor ne računa z izredno situacijo (sicer se praviloma ne bi odločil za investicijo), da ni neomejeno kapitalsko sposoben, da bi zmogel časovno in finančno v nedogled vztrajati pri investiciji. Točno to se je v zgodilo v tem primeru tožeči stranki. Ta je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zmanjšala škodo, spremenila je projekt, plačevala obroke po leasing pogodbi skoraj 2 leti in pol dlje kot je realno planirala, pa vseeno ni zmogla do odstopa leasingodajalca od pogodbe o finančnem leasingu uresničiti svoje investicijske namere.
Tožnici je zoper sklep o razrešitvi zagotovljeno sodno varstvo v skladu s šestim odstavkom 59. člena ZOFVI v povezavi z 39. členom ZZ, zato ji ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev tožbe. Ker prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za zavrženje tožbe, je bilo tožnici onemogočeno obravnavanje njenega tožbenega zahtevka pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076934
ZGD-1 člen 384, 388, 614, 614/1, 614/2. ZPre-1 člen 17, 68. ZST-1 člen 31, 31/2,. ZPP člen 363, 363/3.
sodni preizkus denarne odpravnine - vrednost spornega predmeta - določitev prave vrednosti - pravilna odmera sodne takse - varstvo manjšinskega delničarja - iztisnitev manjšinskih delničarjev - domneva pravičnega nadomestila - izpodbojna domneva - zloraba pravic - zloraba notranje informacije - dopustnost posega v lastninsko pravico - posebna pritožba ni dovoljena - stroški postopka - porazdelitev bremen - dostop do sodišč
Zoper sklep z dne 26. 4. 2023, s katerim je sodišče prve stopnje po ugovoru nasprotnega udeleženca določilo pravo vrednost spornega predmeta, posebna pritožba ni dopustna, se pa stranka zoper to odločitev sme pritožiti v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 31. člena ZST-1 v povezavi s tretjim odstavkom 363. člena ZPP).
Korekturna dolžnost sodišča po ZST-1 (po uradni dolžnosti ali na ugovor stranke) je določena le z namenom pravilne odmere sodne takse, in pride v poštev le v primerih, ko je višina sodne takse odvisna od vrednosti spornega predmeta, za kar v obravnavanem primeru prav tako ne gre.
Stališču, da je domneva praviloma neizpodbojna, da pa je sodni preizkus odpravnine možen v primerih zlorabe pravic (glavnega delničarja), kar bi bilo podano, če bi prevzemnik 90 % prag sprejema prevzemne ponudbe dosegel s prevaro, prisilo, zavajujočimi informacijami, zlorabo notranjih informacij, nedovoljenim dogovarjanjem in podobnimi ravnanji, zaradi katerih bi bile porušene zakonitosti trga, pri čemer vseh primerov ni mogoče vnaprej izčrpno opredeliti, je enotno pritrdila novejša sodna praksa.
Sistemska ureditev izključitve manjšinskih delničarjev po ZGD-1 (384. do 388. člen) je v bistvenem drugačna kot ureditev po ZPre-1 (68. člen v zvezi s 17. členom).
Zaprtost in nelikvidnost delniškega trga širi prostor za tržne manipulacije, vendar na njihov obstoj zgolj zaradi teh dejstev ni mogoče sklepati. Trg delnic prvega udeleženca je bil pač takšen, kot je glede na objektivne danosti lahko bil, pri čemer predlagatelj ni navedel sklepčnih trditev o zlorabi notranjih informacij, o nedovoljenem dogovarjanju oziroma o vplivu drugih (netržnih) dejavnikov na ceno delnic.
Okoliščina, da povpraševanja po delnicah ciljne družbe ni bilo, ker so jo obvladovali glavni delničarji že pred prevzemom, sama po sebi ne predstavlja tržne manipulacije. Intenca prevzemanja družb s strani managerjev ni niti nezakonita niti nelegitimna, prav tako ne dejstvo, da si je glavni delničar še pred opravljeno zadnjo transakcijo z delnicami pridobil monopolni položaj v družbi. Prav tako je (za določitev poštene cene delnic) nerelevantno, ali je šlo za več kot deset let načrtovan in skonstruiran prevzem prvega nasprotnega udeleženca.
Porazdelitev bremena stroškov postopka sodnega preizkusa primerne denarne odpravnine določa 614. člena ZGD-1 povsem samostojno in neodvisno od pravil, ki jih glede stroškov določata ZPP in ZNP-1.
Namen 614. člena ZGD je, da se s specialno stroškovno ureditvijo omogoči manjšinskim delničarjem dostop do sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073499
ZFPPIPP člen 18, 49, 49/2, 49/4, 271, 271/1, 271/1-1, 271/2, 275, 276, 276/1, 277, 277/1, 278, 391, 391/1, 391/2. ZPP člen 324, 324/2. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/1, 3/2. ZS člen 3, 83, 83a, 83a/1. SPZ člen 48, 48/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - postopek osebnega stečaja - izpodbojna pravna dejanja - pasivna legitimacija za izpodbijanje - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - uvedba stečajnega postopka - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Za izpodbojnost zadošča objektivni pogoj - zmanjšanje premoženja stečajnega dolžnika. ZFPPIPP v zvezi z objektivnim pogojem izpodbojnosti ne določa, da bi morala biti za zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase krivdno odgovorna druga pogodbena stranka.
V primeru, ko je oseba prejela dolžnikovo premoženje brezplačno ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, se za izpodbijanje tovrstnih dejanj subjektivni element (vedenje o insolventnosti dolžnika) sploh ne zahteva (drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP). Poleg tega specialna določba o osebnem stečaju v drugem odstavku 391. člena ZFPPIPP določa, da so pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro ožje povezanih oseb, izpodbojna ne glede na izpolnjenost subjektivnega elementa.
ZFPPIPP nima nobene določbe, ki bi govorila o tem, da lahko sprememba stanja ali vrednosti predmeta izpodbojnega pravnega dejanja kakorkoli vpliva na izpodbojnost pravnega posla. Neutemeljeno je sklicevanje na drugi odstavek 48. člena SPZ, ki govori o nastanku solastnine v primeru, ko graditelj gradi na nepremičnini v lasti druge osebe; toženka se je pri sporni nepremičnini vknjižila v zemljiško knjigo in tako na njej pridobila lastninsko pravico, torej je gradila na svojem, zato uporaba 48. člena SPZ ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074418
ZPP člen 22, 22/1. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 54, 54/3, 587, 587/1, 614.
sporazum o krajevni pristojnosti - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - najemna pogodba - ustni dogovor o bistvenih sestavinah pogodbe - dogovorjena oblika pogodbe - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemne pogodbe - podaljšanje najemnega razmerja
Posebna oblika se za veljavno sklenitev najemne pogodbe ne zahteva. Kljub temu, da je med strankama obstajal dogovor o pisni obliki najemne pogodbe, nobena od strank ni zatrjevala, da bi bila pisna oblika dogovorjena kot pogoj za veljavno sklenitev, slednje pa ne izhaja niti iz poteka sklepanja najemne pogodbe, saj je tožeča stranka toženi stranki izročila predmet najema še preden je le-ta podpisala najemno pogodbo. Stranki sta tako veljavno sklenili najemno pogodbo že s samim soglasjem o bistvenih sestavinah, hkrati pa nase prevzeli obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko.
Tožena stranka bi morala, če je imela ob koncu obdobja najema voljo po prenehanju najemnega razmerja, vrniti predmet najema, oziroma bi morala svojo voljo po prenehanju jasno sporočiti. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, vse do 7. 6. 2021 tožena stranka tožeči stranki na elektronska sporočila ni odgovarjala. Ker hkrati tudi tožeča stranka ni zahtevala vračila priklopnega vozila, je iz takšnega ravnanja razvidna volja obeh pravdnih strank do podaljšanja najemnega razmerja.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje
Za dopustnost izdaje sodbe brez glavne obravnave po 488. členu ZPP v primeru nespornega dejanskega stanja je v vseh situacijah ključno, da je doseženo zavedanje (poenotenost) procesnih udeležencev, tj. sodišča in strank (ki je pri njiju lahko bodisi dejansko ali pa zgolj samo dolžno: morali bi se bili tega zavedati in je zato treba šteti, da sta o tem poenoteni), da je ta nespornost resnično podana.
predlog za izločitev dokazov - začetek glavne obravnave - nedovoljena pritožba
Ne glede na drugačne trditve zagovornika v pritožbi, predlog za izločitev dokazov bil vložen po začetku glavne obravnave. Glavna obravnava se namreč v skladu s prvim odstavkom 321. člena ZKP začne s predstavitvijo obtožnice oz. zasebne tožbe (na okrajnem sodišču s predstavitvijo obtožnega predloga). Glavna obravnava se lahko v posamezni zadevi začne samo enkrat in ta se je v obravnavani zadevi začela 28. 10. 2022. Dejstvo, da je 28. 10. 2022 pomotoma prišlo do tega, da ni bil predstavljen eden izmed obdolžilnih predlogov, ki je bil nato predstavljen na naroku za glavno obravnavo 15. 5. 2023, ne pomeni, da se je takrat glavna obravnava začela znova. Nadalje je potrebno poudariti, da se glavna obravnava začne z branjem obtožnega predloga in ne šele s trenutkom, ko se zaključi predstavitev obtožnega akta. Zato v obravnavani zadevi za presojo, ali je bil predlog za izločitev dokazov vložen pred ali po začetku glavne obravnave, ni odločilnega pomena, da se je predstavitev obdolžilnih predlogov zaključila na naroku 15. 5. 2023. Prav tako ni bistveno, da je predlog za izločitev dokazov bil podan pred začetkom dokazovanja, saj je odločilen trenutek začetka branja obtožnega akta.