redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je v postopku presojalo, ali je bil poslovni razlog tudi dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Ugotovilo je, da se je zaradi zmanjšanega obsega dela pri toženki in povečane izgube poslovanja v času odpovedi potreba po delu operativnega upravljanja na večstanovanjskih objektih zmanjšala in se je toženka posledično odločila reorganizirati delovni proces ter zmanjšati število zaposlenih le na enega izvajalca (bivšega direktorja toženke). S tem je toženka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZUP člen 139, 144, 144/1, 144/1-2, 145. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 9, 9-4.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - javna evidenca
Kot je sodišče pravilno izpostavilo, gre v primeru zdravstvenega zavarovanja po 15. členu ZZVZZ za obvezno zavarovanje, ki nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju traja od dneva vpisa tožnika kot družbenika in poslovodne osebe družbe v register in vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra. Obvezno zavarovanje družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezano izključno na pravni položaj in s tem na status, zaradi česar je pravilno razlogovanje sodišča, da so obstajali pogoji po 2. točki prvega odstavka 144. člena ZUP.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075753
ZIZ člen 273, 273a, 273b. DZ člen 141. ZPP člen 163, 165, 354, 354/1, 365, 365-3, 366.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do stikov otroka s starši - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ponovna vzpostavitev stikov - namen stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - odvisnost od drog - zloraba psihoaktivnih snovi - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - neopredelitev do odločilnih dejstev
Stiki pod nadzorom CSD lahko predstavljajo ustrezno obliko za premostitev prehodnega težavnega obdobja pri vzpostavljanju stikov po daljši prekinitvi, kar je značilnost tudi obravnavanega primera. Namen stikov pod nadzorom v obravnavani zadevi je predvsem opolnomočenje otroka in očeta, da bosta lahko v nadaljevanju stike samostojno izvajala.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnine - začetek prodaje - lastninska pravica na nepremičnini - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pogoji za vknjižbo
Prodaja določene nepremičnine v stečajnem postopku je dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični lastnik ter če so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi lastninsko pravico brez pravnih napak. Če stečajni dolžnik ni vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora upravitelj pred začetkom prodaje te nepremičnine zagotoviti pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika.
Upravitelj se v odgovoru na pritožbo sklicuje na vse svoje predhodne navedbe in listinske dokaze, dostopne v javnih evidencah, vendar iz njegove trditvene podlage ni mogoče brez sence dvoma razjasniti, ali je dolžnica vknjižena oz. resnična lastnica predmetne nepremičnine; če ni vknjižena, ni obrazložena ev. kontinuiteta zaporednih prenosov pravice, niti ni pojasnjeno, na podlagi česa upravitelj utemeljuje razpolagalno upravičenje dolžnice. Glede na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki sledi predlogu upravitelja, pritožbeno sodišče ne more z gotovostjo odgovoriti na pritožbene navedbe, saj ni rešeno vprašanje morebitnega obstoja pravnih ovir za prodajo nepremičnine. Iz odgovora na pritožbo ni mogoče razbrati, da so zagotovljeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist stečajne dolžnice in posledično kupca v stečajnem postopku. Iz podatkov v spisu je razvidno, da predmetni del stavbe ni vpisan v zemljiško knjigo. Ali so izpolnjeni pogoji za vpis, ni razvidno niti iz predloga sklepa o prodaji z dne 15. 6. 2023, niti niso pojasnjeni razumni razlogi, zakaj to ni bilo omogočeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073559
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - slovensko pravo - vrste začasnih odredb - zavarovalna začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - predlog za regulacijsko začasno odredbo - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe v času vložitve predloga - plačilo glavnice - finančni položaj zavezanca - dohodek na družinskega člana - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
SEU je v odločbi C 287/22 opozoril na člene 6 in 7 direktive 93/13/EGS o neupoštevnih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi z načelom učinkovitosti. Postavilo se je sodišče na stališče, da oba člena nasprotujeta nacionalni sodni praksi, ko bi sodišče lahko zavrnilo predlog potrošnika za sprejetje začasnih ukrepov s katerimi se predlaga, naj se do sprejetja končne odločitve o ugotovitvi neveljavnosti potrošniške kreditne pogodbe, ker ta vsebuje nepoštene pogodbene pogoje odloži plačilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi navedene kreditne pogodbe, kadar je sprejetje teh začasnih ukrepov potrebno za zagotovitev polnega učinka te odločitve.
Pritožbeno sodišče se je najprej spraševalo, ali je določba 270. člena ZIZ in 272. člena ZIZ dovolj jasna, da je mogoče odločati o konkretnem primeru ob upoštevanju 6. in 7. člena direktive in razlage iz sodbe sodišča SEU. Ugotovilo je, da je ureditev začasnih odredb po ZIZ dovolj široka, da je mogoče odločati o predlagani regulacijski začasni odredbi ob upoštevanju prava EU. Na področju varstva potrošnikov in unificiranega prava na tem področju, ni mogoče poslabšati položaja potrošnikov s strožjimi oziroma neugodnejšimi zakonskimi določili in sodno prakso za potrošnike. Sodna praksa SEU pa je zavezujoč pravni vir za vsa nacionalna sodišča v državah članicah.
Bistvo sodbe C 287/22 je, da je treba člen 6. in 7. direktive razlagati tako, da nacionalna sodna praksa ne sme zavračati predlog potrošnika za sprejetje začasnih ukrepov, s katerim se predlaga, da se do sprejetja končne odločitve o ugotovitvi neveljavnosti potrošniške pogodbe, ker ta vsebuje nepoštene pogoje, odloži plačilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi navedene kreditne pogodbe, kadar je sprejetje teh začasnih ukrepov potrebno za zagotovitev polnega učinka te odločitve. Pogoj pa je, da je glavnica plačana in bi s tem pritožnik zašel v finančne težave.
To pomeni, da se po ZIZ in citiranih predpisov zahteva, da se izkaže verjetnost terjatve za zavarovanje nedenarne terjatve za obstoj ene od predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z začasno odredbo, če bi se tekom postopka izkazalo za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Gre torej za zakonski dejanski stan, kar pa je treba primerjati s trditveno podlago, ki jo je podal tožnik.
Upnik ni v celoti umaknil tožbe, da bi lahko sodišče v celoti ustavilo postopek. V pritožbi utemeljeno navaja, da mu je dolžnik dolgoval 443,63 EUR s pripadki, dne 3. 10. 2023 pa mu je plačal 343,25 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po soglasju dolžnika v skladu z drugim in tretjim odstavkom 188. člena ZPP zgolj delno ustaviti postopek zaradi delnega umika tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075027
OZ člen 239, 239/2, 641, 642, 642/1. SPZ člen 67. ZPP člen 22.
spor majhne vrednosti - krajevna pristojnost - nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - obstoj predpostavk - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje
Da s Pogodbo dogovorjena dela (tesarska in krovska dela) niso bila ustrezno opravljena, toženka ne zatrjuje. Če je s podjemno pogodbo dogovorjeno delo izvršeno po določilih pogodbe, ga je naročnik dolžan prevzeti in plačati, kot je bilo dogovorjeno (641. in prvi odstavek 642. člena OZ).
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - ugovor po izteku roka - prenehanje terjatve - statusno preoblikovanje družbe - formalno statusno preoblikovanje - identiteta pravne osebe - pravica družbenika do vpogleda - izvršilni naslov - sodna praksa kot pravni vir
Dolžnikov ugovor v bistvenem temelji na navedbah, da je zaradi preoblikovanja družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo upnik izgubil položaj družbenika, s tem pa tudi članske pravice, med katere sodi pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo. Sodišče je te navedbe pravilno zavrnilo kot neutemeljene. Pri spremembi d.o.o. v d.d. gre za formalno statusno preoblikovanje oziroma za spremembo pravnoorganizacijske oblike družbe. Prvotni d.o.o. ob tem ne preneha in se d.d. ne ustanovi na novo, temveč je d.o.o. od učinkovanja statusnega preoblikovanja naprej d.d., ki je ista pravna oseba, kot je bila prej d.o.o., z istimi identifikacijskimi znaki (davčna in matična številka). Formalna statusna preoblikovanja se namreč opravijo po načelu ohranjanja identitete družbe, s čimer se omogoči neprekinjeno poslovanje gospodarske družbe. Takšno statusno preoblikovanje ob kontinuiranem obstoju družbe zato ne vpliva na že pravnomočno ugotovljene obveznosti družbe in s tem tudi ne na pravico družbenika do vpogleda v poslovne knjige, ki je bila pravnomočno priznana z izvršilnim naslovom. Kljub temu, da upnik formalnopravno sicer ni več družbenik d.o.o., ki se je preoblikovala v d.d., je bistveno, da poslovne knjige družbe še vedno obstajajo in se kljub preoblikovanju še naprej vodijo, pravica do vpogleda v te knjige pa je bila upniku kot takratnemu družbeniku že priznana s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - posebna pravila o stečajni masi - preveč plačana dohodnina - akontacija dohodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v skladu s prvim odstavkom 389. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so navedene v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Znesek vrnjene dohodnine namreč predstavlja del plače, za katerega se je izkazalo, da je bil dolžniku kot akontacija dohodnine odtegnjen v previsokem znesku. V kolikor dolžniku tekom stečajnega postopka ob izterjavi njegovih stalnih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovem denarnem računu ni ostal znesek denarnih sredstev, ki je naveden v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP (določen v 102. členu ZIZ), je upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska preveč plačane dohodnine.
V skladu s prvim odstavkom 355. člena ZKP sme sodišče sodbo opreti le na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ker sodišče na glavni obravnavi ni prebralo Poročila o toksikološki preiskavi in se obtoženi o tem dokazu ni mogel izjasniti, na ta dokaz pa je oprlo odločbo o izreku varnostnega ukrepa odvzem vozniškega dovoljenja, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZKP. Vzroki za izrek tega varnostnega ukrepa morajo biti trajne narave, kar pomeni, da se pri presoji voznikove sposobnosti za varno vožnjo upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v cestnem prometu, zaradi katerega ga je potrebno izločiti iz prometa kot nevarnega voznika.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - določljivost roka - pravna varnost dolžnika - dolžnikova pravica do izjave - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
Upnik je v odgovoru na ugovor predložil obračune pogodbenih obresti, ki so del strukturirane terjatve po neposredno izvršljivem notarskem zapisu in od pravilnosti višine katerih je odvisna pravilnost višine celotne izterjatvane terjatve. Ker je upnik v odgovoru na ugovor tako podal pravno pomembne trditve in dokaze za odločitev v tej zadevi, bi sodišče prve stopnje odgovor na ugovor skupaj s prilogami moralo vročiti dolžnikom v izjavo z določitvijo primernega roka, v katerem lahko to storijo. Brez določitve roka namreč dolžniki niso imeli nikakršne pravne varnosti, do kdaj bo podano izjavo sodišče prve stopnje še upoštevalo. S tem je pri dolžnikih najmanj vzbudilo dvom, ali bo njihova izjava pravno učinkovita oziroma ali jo bo sodišče prve stopnje upoštevalo pri svoji odločitvi. Dolžnikom tako ni mogoče očitati, da izjave, ki so jo sicer imeli pravico podati, niso podali in višine spornih obresti ni mogoče šteti za neprerekana dejstva.
Življenjsko je vsekakor sprejemljivo, da lahko živi posameznik in njegova družina tudi na dveh naslovih in oba prostora pojmuje kot svoj dom ali pa kot dom prične pojmovati nek drug prostor. V dani zadevi je razvidno, da potencialno obstajata še dva naslova, kjer bi lahko živela dolžnica z mladoletnima otrokoma, dolžniki pa z ničemer ne utemeljijo, zakaj ne bi mogli živeti na enem od teh naslovov. Ker navedenega dolžniki niso storili, po povedanem sploh niso trdili, da gre za njihov edini dom.
priča - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - vabilo priči za zaslišanje - vročanje sodnih pisanj - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec
Število neuspešnih vročitev, ob dejstvu, da je A. A. vedel za svoj status v tekočem kazenskem postopku (potrdilo o vročitvi) , glede na protispisnost pritožbenega zaključka o nepravilnem ravnanju poštnega uslužbenca, tudi po presoji sodišča druge stopnje izkazuje, da so stroški pooblaščenega vročevalca, odrejenega zaradi pričinega ravnanja, nastali prav po krivdi A. A.
Sicer pa sodišče druge stopnje pripominja, da dolžnost prevzemanja sodnih pisanj za pričo neposredno izhaja že iz določbe tretjega odstavka člena 234 ZKP, sodi pa tudi v domeno temeljne omikanosti posameznika.
pravica do obrambe - pravica do poštenega postopka - ekskulpacijski razlog - izvedba dokazov
Kljub zatrjevanju pravne osebe, da je ob prevzemu vozila obvezna oprema bila v vozilu ter da jo je odstranil voznik v času premontaže platišč ter kljub temu, da je pravna oseba za te svoje pravno relevantne trditve predlagala zaslišanje voznika C. C. in priče A. A., zaposlene pri vulkanizerstvu, kjer je voznik opravil premontažo platišč, sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, niti jih ni argumentirano zavrnilo. Ker sodišče prve stopnje vseh po pravni osebi predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je pravna oseba uveljavljala razbremenilen dokaz, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, ni opredelilo, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00074297
URS člen 25. ZGD-1 člen 388, 606 - 615. ZPosS člen 8, 8/2, 8/3. ZNP-1 člen 33. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/3, 295, 295/4, 296, 296/2, 298, 298/4, 363.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - denarna odpravnina - preizkus primerne denarne odpravnine - sklepi procesnega vodstva - varstvo poslovne skrivnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - omejitev pritožbe - pravica do izjave v postopku - strokovna pomoč
Tako 33. člen ZNP-1 kot 363. člen ZPP jasno določata, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če zakon ne določa drugače. Pravico do pritožbe (zoper katerikoli sklep sodišča) mora zakon torej izrecno izključiti ali omejiti. Izključitev pritožbe po tretjem odstavku 270. člena oz. omejitev po četrtem odstavku 298. člena ZPP je treba razlagati ozko, t.j. da velja le za sklepe, ki se neposredno nanašajo na vodstvo postopka (obravnave), katerega gospodar (dominus litis) je sodnik, ki praviloma samostojno odloča o tem, kako bo vodil postopek. Krog sklepov procesnega vodstva je načeloma odprt, vkolikor so ti sklepi usmerjeni k smotrnemu in ekonomičnemu vodenju postopka, njegovi pospešitvi ob hkratni skrbi za razjasnitev bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj spornega razmerja in pri tem odločilno ne posegajo v pravice in zavarovane pravne interese strank. Odločanje sodišča po tretjem odstavku 8. člena ZPosS je delno meritorne (in ne zgolj procesne) narave, saj zahteva vsebinsko presojo, ali določena informacija predstavlja poslovno skrivnost (vsaj s stopnjo verjetnosti), takšnim odločitvam pa je težko priznati naravo procesnega vodstva. Sodišče odločitve o obstoju poslovne skrivnosti tudi ne bi moglo samovoljno spremeniti, (ker bi si na podlagi istih okoliščin premislilo). Do razkritja oz. do ogrozitve razkritja poslovne skrivnosti pa lahko pride v kateremkoli sodnem postopku, ne samo v postopku, uvedenim zaradi njenega varstva. A zaščita imetnikov poslovne skrivnosti v postopkih, katerih predmet ni poslovna skrivnost sama, ne more biti močnejša kot v postopkih, sproženih izključno zaradi varstva poslovne skrivnosti. Sodišče mora vsem udeležencem dati možnost, da se izjavijo o zbranem procesnem gradivu, ta možnost pa v konkretnem primeru vključuje tudi pravico stranke do zagotovitve ustrezne strokovne pomoči pri preučevanju gradiva in priprave vlog.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-15, 270/1-20, 270/3, 363, 363/1.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za pripombe zoper izvedensko mnenje - predlog za podaljšanje roka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - zavržena pritožba
Sklep o (ne)podaljšanju roka za podajanje pripomb na izvedeni dokaz je sklep procesnega vodstva, zoper katerega po 15. in 20. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00072594
ZPND člen 19, 22č. ZIZ člen 226. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obstoj kršitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do izjave - pravica do predlaganja in izvedbe dokazov - izrek denarne kazni - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam predlagateljev, da je prvi nasprotni udeleženec kršil prepoved približevanja dne …. in mu zaradi tega naložilo, da poravna izrečeno denarno kazen. Slednji v pritožbi upravičeno opozarja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevanim kršitvam nasprotoval in za svoje navedbe predlagal določene dokaze (med drugim zaslišanje udeležencev). Prvostopenjsko sodišče je njegova stališča zavrnilo, brez da bi izvedlo predlagane dokaze, prav tako pa ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo.
prenehanje obveznosti s poplačilom - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - stroški postopka - izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave
Ni sporno, da je bila terjatev plačana s strani enega od solidarnih dolžnikov v mesecu aprilu 2022, in sicer po vložitvi tožbe (dopolnitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 26. 11. 2021), in pred izdajo sodbe, ki je bila 17. 3. 2023. Obveznost je prenehala pred izdajo sodbe, zato je bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava (270. člen OZ) sodbo spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Tožeča stranka neutemeljeno zahteva, da se ji povrnejo stroški postopka, češ da je bil predlog za izvršbo potreben in tudi njegova dopolnitev. Če bi tožbo umaknila, potem ko je bila terjatev plačana, bi sodišče to lahko upoštevalo (158. člen ZPP). Tega pa ni storila, čeprav je od plačila do izdaje sodbe preteklo skoraj leto dni. Ker torej ni tako ravnala, je sledila odločitev o tožbenem zahtevku. Ta je sedaj spremenjena, toda ne na podlagi umika tožbe, pač pa na podlagi pritožbe; tožbeni zahtevek je zavrnjen, zato je zavrnjen po načelu uspeha tudi njegov stroškovni del. Pritožbi je bilo zato treba v celoti ugoditi in sodbo spremeniti tako, da se zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico vret (4. in 5. alineja 358. člena ZPP).
sodna taksa - pravica do vrnitve takse - vračilo plačane sodne takse - postopki zaradi insolventnosti - pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - uspeh s pritožbo
Nobenega razumnega razloga ni najti za razlago, po kateri bi pravica do vračila sodne takse po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 veljala za stranke v vseh sodnih postopkih, razen za stranke insolvenčnih postopkov.
Namen tretjega odstavka 36. člena ZST-1 je vzpostavitev mehanizma, ki stranki (kateregakoli) sodnega postopka omogoča, da se s pravnimi sredstvi zoperstavi morebitni nepravilni odločitvi sodišča, ob tem pa ne trpi finančnih posledic, v kolikor je njena pritožba utemeljena oziroma ji pritožbeno sodišče pritrdi.
ZFPPIPP člen 379, 379/4, 379/4-2, 379/4-3, 379/5, 379/6.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom - ugovor upnika - predujem za stroške procesnih dejanj - neplačilo predujma - domneva umika ugovora - umik ugovora
Pritožnik s ponavljanjem dotedanjih navedb z ničemer ne izpodbija pravilnih ugotovitev izpodbijanega sklepa, saj se ne sklicuje na nobenega od razlogov, ki bi se nanašali na zaključke sodišča prve stopnje glede plačila predujma po 379. členu ZFPPIPP in kar bi lahko bilo predmet pritožbene presoje. Določba 379. člena ZFPPIPP je kogentna in je ni mogoče spreminjati s (ponovnim) problematiziranjem dosedanjega poteka stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00074834
ZFPPIPP člen 34, 35, 38, 38/1, 42, 44, 44/1, 44/1-3, 44/2, 427, 427/1, 427/1-2. ZPP člen 236a. ZGD-1 člen 8, 263.
izbris družbe brez likvidacije - huda malomarnost - skrbnost povprečnega človeka - skrbnost strokovnjaka - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost organa vodenja ali nadzora - višina denarne odškodnine - poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja - predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije
V tej zvezi sodišče druge stopnje potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da toženec v obdobju od 20. 7. 2017, ko je bil seznanjen s terjatvijo tožnice na podlagi pravnomočne delne zamudne sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju I Pg 5/2017 z dne 25. 5. 2017, do 15. 11. 2017, ko je bila družba A. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (2. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP), namenoma oziroma z hudo malomarnostjo ravnal v nasprotju s 34. členom ZFPPIPP ter ni pravočasno opravil dejanj iz 38. člena ZFPPIPP. Sodna praksa je namreč zavzela enotno stališče, da je huda malomarnost podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.