V sporih glede ugotovitve obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja sodišče vedno odloča v senatu in ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Glede na to, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta zunaj obravnave, iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila 3. 5. 2023 sprejeta na seji senata, ki je pristojen za odločanje v zadevi. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00073720
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/3. ZUPJS člen 18, 19. ZSVarPre člen 27, 27/2. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 150, 150/1. ZIZ člen 15.
predlog stranke za taksno oprostitev - materialni položaj - primerno stanovanje - trditveno in dokazno breme - nezmožnost razpolaganja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 18. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče in to do vrednosti primernega stanovanja, ki pa je določena v drugem odstavku 27. člena ZSVarPre. Kot primerno se po tej določbi šteje stanovanje, katera vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati višino dolgov na podlagi vpisa hipotek v zemljiški knjigi. Upoštevati je namreč tretji odstavek 12.a člena ZST-1, ki trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nalaga predlagateljici. 12.a člen ZST-1 namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, vendar pa določa, da mora stranka ali druge osebe izkazati upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme tako glede višine dolgov, ki izhaja iz hipotek in izkaz upravičenih razlogov je torej na stranki, ne pa na sodišču.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevale iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca. Vknjižena hipoteka kot izključitvena okoliščina ni določena tudi ne v 27. členu ZSVarPre.
ZPP člen 108, 207, 207/2, 285. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko stanje - bilanca stanja - materialno procesno vodstvo
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je na predlagatelju taksne oprostitve, ki mora vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva, navesti že v predlogu za taksno oprostitev.
Tožničin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati tožečo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.
predlog za izločitev dokazov - začetek glavne obravnave - nedovoljena pritožba
Ne glede na drugačne trditve zagovornika v pritožbi, predlog za izločitev dokazov bil vložen po začetku glavne obravnave. Glavna obravnava se namreč v skladu s prvim odstavkom 321. člena ZKP začne s predstavitvijo obtožnice oz. zasebne tožbe (na okrajnem sodišču s predstavitvijo obtožnega predloga). Glavna obravnava se lahko v posamezni zadevi začne samo enkrat in ta se je v obravnavani zadevi začela 28. 10. 2022. Dejstvo, da je 28. 10. 2022 pomotoma prišlo do tega, da ni bil predstavljen eden izmed obdolžilnih predlogov, ki je bil nato predstavljen na naroku za glavno obravnavo 15. 5. 2023, ne pomeni, da se je takrat glavna obravnava začela znova. Nadalje je potrebno poudariti, da se glavna obravnava začne z branjem obtožnega predloga in ne šele s trenutkom, ko se zaključi predstavitev obtožnega akta. Zato v obravnavani zadevi za presojo, ali je bil predlog za izločitev dokazov vložen pred ali po začetku glavne obravnave, ni odločilnega pomena, da se je predstavitev obdolžilnih predlogov zaključila na naroku 15. 5. 2023. Prav tako ni bistveno, da je predlog za izločitev dokazov bil podan pred začetkom dokazovanja, saj je odločilen trenutek začetka branja obtožnega akta.
Tožnici je zoper sklep o razrešitvi zagotovljeno sodno varstvo v skladu s šestim odstavkom 59. člena ZOFVI v povezavi z 39. členom ZZ, zato ji ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev tožbe. Ker prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za zavrženje tožbe, je bilo tožnici onemogočeno obravnavanje njenega tožbenega zahtevka pred sodiščem.
Uporabnik sme v skladu z drugim odstavkom 166. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) sprejeti napotene delavce le od delodajalca za zagotavljanje dela, ki ima dovoljenje iz 167. člena ZUTD in je vpisan v register ali evidenco. V konkretni pravdi nobena pravdna stranka niti ni trdila, da bi omenjeni IPS v spornem obdobju izpolnjevali pogoje, kot jih zahteva 167. člen ZUTD.
ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 671.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokaz z zaslišanjem strank - neudeležba na naroku - sklepčnost tožbe - prevozna pogodba
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Če se pravilno vabljena tožena stranka (oziroma njena zakonita zastopnika) naroka, na katerem bi morala biti zaslišana, brez opravičila ni udeležila, je dolžna sama nositi posledice svojih dejanj oziroma opustitev.
ZPP člen 213, 254, 254/2, 254/3. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - izostanek z dela - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - odločba o ugotovljeni nezmožnosti za delo - sposobnost razsojanja - neizvedba predlaganih dokazov - izvedenec psihiatrične stroke - postavitev novega izvedenca - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je bila na podlagi odločbe ZZZS z dne 1. 4. 2021 od dne 22. 4. 2021 dalje zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, kljub temu pa na delo ni prišla in toženke ni obvestila o razlogih za svojo odsotnost. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica vedela, da nima urejenega bolniškega staleža od 19. 3. 2021 tudi, če odločbe ZZZS z dne 1. 4. 2021 ni prejela. Zadnja odločba ZZZS, s katero je tožnica razpolagala, se je nanašala na čas do 18. 3. 2021, zato je tožnica vedela, da od 19. 3. 2021 nima urejenega bolniškega staleža, kar je zaslišana tudi potrdila, zato bi se morala pozanimati o svojem statusu od 19. 3. 2021, česar pa ni storila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je bila hudo malomarna. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, bi povprečno skrben človek moral vedeti, da mora po izteku bolniškega staleža ali nazaj na delo ali pa si nadalje urediti bolniški stalež. To velja tudi za tožnico, kot visoko izobraženo delavko, ki je vedela, da ima bolniški stalež urejen le do 18. 3. 2021, njeno zdravstveno stanje pa na to ni vplivalo, kot je to pojasnila sodna izvedenka, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni vzelo v obzir tožničinega zdravstvenega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00073930
KZ-1 člen 226, 227, 235, 251. ZKP člen 144, 277, 435, 437.
zavrženje obtožnega predloga - pritožbeni preizkus - začetek kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - lastnost oškodovanca
Ker sodišče ni odredilo vročitve obtožnega predloga osumljenki, s čimer se v skrajšanem postopku začne kazenski postopek, je obtožni predlog (kljub navedbi napačne pravne podlage) smelo zavreči v fazi t. i. materialnega predhodnega preizkusa. Ker ne gre za formalne pomanjkljivosti, se tak obtožni akt ne vroča v dopolnitev oziroma popravo. Oseba, ki zatrjuje oškodovanje, mora biti t.i. neposredni oškodovanec, zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da vlagatelji obtožnega predloga kot družbeniki oz. direktorji domnevno oškodovanih družb nimajo lastnosti subsidiarnih tožilcev, ki smejo prevzeti pregon.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - procesno trditveno in dokazno breme - pasivnost stranke - neprerekana dejstva - opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka - pravica do izjave stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dopustnost izdaje sodbe brez glavne obravnave po 488. členu ZPP v primeru nespornega dejanskega stanja je v vseh situacijah ključno, da je doseženo zavedanje (poenotenost) procesnih udeležencev, tj. sodišča in strank (ki je pri njiju lahko bodisi dejansko ali pa zgolj samo dolžno: morali bi se bili tega zavedati in je zato treba šteti, da sta o tem poenoteni), da je ta nespornost resnično podana.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano
Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in če do poteka preizkusnega obdobja ta obsodba še ni bila izbrisana iz kazenske evidence (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Dolžnik v svoji pritožbi ni navedel, da bi bilo kaznivo dejanje že izbrisano iz kazenske evidence, tako da niso podani zakonski pogoji za odpust obveznosti.
Odvzem mobilnega telefona, na katerem je obtoženec posedoval otroško pornografijo, je (lahko) nujen in sorazmeren fakultativni varnostni ukrep, ki ima preventivni učinek.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - višina obveznosti - osebne okoliščine
Res je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti na strani stečajnega dolžnika niso nastopile spremenjene okoliščine, ki bi same po sebi opravičevale skrajšanje preizkusne dobe, vendar pa je preizkusna doba, ki jo je določilo na podlagi prej veljavnega ZFPPIPP, po oceni višjega sodišča predolga. Sodišče prve stopnje je dolžniku namreč določilo skoraj najdaljšo preizkusno dobo, pri čemer je dalo prevelik poudarek zgolj višini obveznosti, hkrati pa premajhno težo osebnim okoliščinam na strani dolžnika. Ne gre spregledati, da ima dolžnik hude duševne stiske in se aktivno zdravi pri psihiatru. Kljub temu, da mu je bil svetoval bolniški stalež, le-tega ni izkoristil, pač pa je še vedno zaposlen (in prejema minimalno plačo), predvsem zaradi preživninskih obveznosti do dveh otrok.
ZST-1 člen 10, 10/6, 11, 11/4. ZPP člen 100, 100/1.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba kot taksni zavezanec - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - postopek s pritožbo - prejem naloga za plačilo takse za pritožbo - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga - obstoj pravnega interesa - zavrženje predloga za taksno oprostitev - smrt stranke med postopkom
Ker taksna obveznost za vloženo pritožbo ni nastala, toženec nima potrebnega pravnega interesa, da bi sodišče odločalo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Toženčev predlog se nanaša na neobstoječo obveznost, zato je takšno vlogo sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
OZ člen 9, 33, 33/5, 239, 336, 336/1. ZPP člen 180, 180/3. SPZ člen 39, 40, 49.
sklenitev in izpolnitev pogodbe - lastninska pravica na stanovanju - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - tretja oseba - poimenovanje pogodbe - vsebina pogodbe - predpogodba - pogodba z odložnim pogojem - izpolnitev obveznosti - sestavine tožbe - način pridobitve lastninske pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - rok za zastaranje - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Z Dogovorom sta se toženka in njen takratni zunajzakonski partner zavezala priskrbeti stanovanje tožniku. Gre za obveznost zunajzakonskih partnerjev v razmerju do tretje osebe in ne za medsebojni dogovor o urejanju premoženjskih razmer. Poimenovanje pravnega posla ni bistveno, ampak njegova vsebina. Vsebina Dogovora pa jasno izraža toženkino obveznost. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, jasnim jezikovnim pomenom vsebine Dogovora ni mogoče pripisati drugačnega pomena ali posledice. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je Dogovor nedoločen ali nedoločljiv, saj iz njega jasno izhaja, da toženka in tožnikov brat A. A. kupita stanovanje v vrednosti 8 mio SIT, da vzame kredit toženka in da se po plačilu kredita stanovanje prepiše na tožnika. Za presojo veljavnosti sklenjenega Dogovora ni bistveno, da je bilo kupljeno stanovanje nekoliko dražje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - USTAVNO PRAVO
VSK00074920
URS člen 26, 33, 67. ZUreP-3 člen 9. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (2020) člen 1. OZ člen 133, 133/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 1.
odškodninska odgovornost občine - pravica do zasebne lastnine - pravica do mirnega uživanja premoženja - legitimno pričakovanje - prostorsko načrtovanje - exceptio illegalis
V sodni praksi ESČP se je izoblikovalo stališče, da zaščito po določbi 1. člena Protokola št. 1 k EKČP lahko v določenih primerih uživajo tudi tako imenovana legitimna pričakovanja, da bo neko premoženje nastalo (ali se ohranilo). Bistveno pri tem je, da je legitimno pričakovanje že konkretizirano, da temelji na pravni določbi ali pravnem aktu. V predmetni zadevi je zato odločilno vprašanje, ali so bila upravičenja in pričakovanja tožeče stranke glede vrednosti nepremičnine in v zvezi s tem možnosti gradnje na njej na podlagi pred sprejemom OPN veljavnega dolgoročnega prostorskega plana že tako konkretizirana, da utemeljujejo pravico do odškodnine. Pritožbeno sodišče glede na vsa dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, meni, da niso bila. V času pred sprejetjem OPN tožeča stranka v nobenem primeru ne bi mogla dobiti gradbenega dovoljenja, saj ni bil sprejet noben prostorski izvedbeni akt, na podlagi katerega bi pristojna upravna enota lahko izdala gradbeno dovoljenje. Tak akt ni bil niti v pripravi, niti ni se tožeča stranka nikoli ni angažirala v smeri priprave takega akta. S sprejetjem OPN se tako za tožečo stranko ni spremenilo nič. Enako kot prej gradnja ni bila dopustna. Res je sicer tožeča stranka lahko pričakovala, da bo enkrat v prihodnosti (če se bodo izpolnili v dolgoročnem planu postavljeni pogoji) na tej nepremičnini dovoljena gradnja, vendar je bilo to pričakovanje v času sprejetja OPN še splošno in ni bilo tako konkretizirano, da bi lahko govorili o legitimnem pričakovanju v smislu Dodatnega protokola, saj ni temeljilo na nobenem aktu, na podlagi katerega bi se lahko z gradnjo tudi dejansko začelo. Opredelitev nekega zemljišča v planskem aktu kot zazidljivega sama po sebi še ne pomeni, da bo določena gradnja tudi zares možna. Tudi če tožena stranka v OPN namembnosti ne bi spremenila, tožeča stranka ne bi mogla iztožiti sprejetja prostorskega izvedbenega akta in s tem možnosti, da se njeno pričakovanje konkretizira. Zaključek sodišča prve stopnje, da OPN ni bistveno vplival na način uživanja in s tem na lastninska upravičenja tožeče stranke, je na podlagi povedanega pravilen. Pred in po sprejetju se je nepremičnina uporabljala kot kmetijsko zemljišče in gozd, gradnja na njej ni bila mogoča. Povedano pa pomeni, da s sprejetjem OPN do posega v mirno uživanje lastninske pravice tožeče stranke ni prišlo.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - izbris iz zemljiške knjige - čas veljavnosti začasne odredbe - prenehanje veljavnosti začasne odredbe - sprememba zakona - novela ZIZ-J - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - izvršilni postopek - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Če je sklep o izvršbi zaznamovan v zemljiški knjigi, tedaj v tem delu sklep o začasni odredbi ni več potreben (drugi odstavek 278. člena ZIZ).
odločitev o stroških postopka - odsotnost iz pisarne - potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ker pooblaščenec toženke (Državno odvetništvo) nima sedeža na istem naslovu, kot je sedež sodišča prve stopnje, so priglašeni stroški za odsotnost iz pisarne potrebni stroški skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP.