upravljanje v večstanovanjskih hišah – upravnik – položaj upravnika – zakoniti zastopnik – aktivna legitimacija upravnika – stroški obratovanja in vzdrževanja – stroški upravljanja – rezervni sklad – stroški vodenja rezervnega sklada – pogodba o upravljanju – stroški opominjanja – pogodba potrošniškega prava
Ker upravnik ni zatrjeval, da ima po pogodbi materialnopravno upravičenje tožiti v svojem imenu in na svoj račun za zahtevane stroške, ni pa zatrjeval obogatitvenega zahtevka, je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Za vodenje rezervnega sklada v zakonu ni določeno, da lahko to posebej računa solastnikom, v pogodbi o upravljanju pa tudi ni imel te dogovorjene pravice.
začasna nezmožnost za delo delavca – ugotovitvena odločba – nadomestilo plače – trajna nezmožnost za delo zavarovanca – priznanje statusa invalidnosti II. kategorije - pravica do poklicne rehabilitacije – dokončnost upravne odločbe – refundacija nadomestila plače
Z dnem dokončnosti odločbe o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije je obveznost izplačevanja nadomestila prešla na ZPIZ, delavec pa od tega dne dalje tudi ni bil (več) upravičen do nadomestila plače zaradi zadržanosti z dela, in sicer ne glede na dejstvo, da je imenovani zdravnik tožene stranke za celotno vtoževano obdobje izdajal odločbe o začasni nezmožnosti za delo. Z dokončnostjo odločbe ZPIZ-a je pridobil pravico na podlagi invalidskega zavarovanja, medtem ko je pravna podlaga za izplačevanje nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju odpadla. Z istim dnem je bil torej delodajalec razbremenjen plačila nadomestila plače.
Tožnica je svojo pravico do razdrtja pogodbe o štipendiranju in do zahteve po vračilu revalorizirane vrednosti s strani toženca prejete štipendije jasno utemeljevala z njegovim krivdnim nedokončanjem študijskih obveznosti (v skladu s pogodbenim dogovorom). Iz 7. in 8. člena pogodbe o štipendiranju namreč jasno izhaja, da morajo biti za uveljavljanje teh pravic na štipendistovi strani podani krivdni (neopravičeni) razlogi. Na drugi strani je toženec temu obrazloženo ugovarjal s sklicevanjem na razloge na strani institucije (tuje fakultete) oziroma na uporabo tožničinih splošnih pogojev poslovanja (na podlagi katerih je bila sklenjena pogodba o štipendiranju). Do teh za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka ključnih navedb obeh strank se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo.
Vpis v meničnem pooblastilu je (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) jasen. Omejitev ni podana ne z vsebinskega in ne s časovnega vidika. Toženec namreč z njim meničnega jamstva ni omejil na svoje obstoječe obveznosti (oziroma jamstva za obveznosti družbe X) do tožnice, ampak ga „omogočil“ tudi za tiste (tista), ki v trenutku zapisa sploh še niso obstajale (obstajala). Obsega tega jamstva pa prav v ničemer ne zmanjšuje dejstvo, da je tožnici za izpolnitev obveznosti družbe X iz pogodb, ki so bile med slednjo in omenjeno družbo sklenjene kasneje, izdal nove (bianco) menice oziroma se zanje zavezal kot porok (da je torej dal nova jamstva/zavarovanja).
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo o toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo že pravnomočno odločeno, zaradi česar odločanje o ponovnem predlogu ni dopustno, povsem drži.
Sodišča o predlogih strank za oprostitev plačila sodnih taks odločajo na podlagi trditev, ki jih te v predlogih podajo. Zato je bil dolžan toženec v svojem predlogu podati vse v tem oziru relevantne trditve (oziroma opozoriti na takšne okoliščine).
postopek v sporu majhne vrednosti – vabilo na narok – opozorilo – prekluzija – posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti – neučinkovito opozorilo – nepravočasno opozorilo - umik tožbe - redni postopek
Kasneje dano opozorilo sodišča na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti ne more doseči svojega namena, če stranke nanje niso bile pravočasno opozorjene. Pouk glede posledic izostanka iz 455. člena ZPP in omejitve pritožbenih razlogov je nedvomno pravočasen, medtem ko glede prekluzije pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov tega ni mogoče (vedno) trditi.
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 2, 2/1, 8, 156, 158, 216, 226, 226/2.
prometna nezgoda - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina odškodnine - zelo hudi primeri - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - renta - tuja pomoč - pomoč družinskih članov - prevozni stroški povezani z zdravljenjem - kilometrina - stroški fizioterapije - rehabilitacija v zdravilišču - stroški postopka - delni umik tožbe
Za celotno nepremoženjsko škodo je sodišče tožnici namenilo 86,5 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Tožničine poškodbe spadajo v V. skupino po Fisherjevi klasifikaciji (zelo hudi primeri).
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Po veljavni sodni praksi je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku, ki ga je v obravnavanem primeru upoštevaje ugotovljene konkretne okoliščine primera pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče njegovo dokazno oceno in presojo, da je primerna višina 5,00 EUR za uro pomoči, sprejema kot pravilno.
Oškodovanec je upravičen do povračila potrebnih stroškov zdravljenja in tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili glede na okoliščine pri tožnici, ko je bilo medicinsko indicirano in priporočeno izvajanje celovite rehabilitacije v zdravilišču (in ne zgolj v zdravstveni ustanovi, kakršna je v njenem domačem kraju), potrebni in povezani z zdravljenjem.
odgovor na tožbo – identičnost vlog – pravica do sodnega varstva – različna izvoda odgovora na tožbo – zavrženje vloge – zamudna sodba
Ni dvoma, da je toženec odgovor na tožbo vložil v enem izvodu, dopolnil pa ga je tako, da je predložil le dodaten izvod prve strani. Iz odločbe prvostopenjskega sodišča ne izhaja, da bi se sodišče posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali že ta, prva stran predstavlja odgovor na tožbo, temveč je očitno štelo, da vlogi nista identični in da je dopolnitev neustrezna, zavrženje vloge pa zakonsko predvidena posledica. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prva stran toženčevega odgovora na tožbo (ki jo je sodišče prejelo v dveh izvodih) vsebuje jasno nasprotovanje tožbenemu zahtevku, zato sodi, da se mora v taki procesni situaciji zakonska zahteva iz prvega odstavka 106. člena ZPP, ki terja, da se morajo vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, podrediti toženčevi ustavnopravni pravici do sodnega varstva in je treba šteti, da je toženec ravnal v skladu s 108. členom in vlogo pravilno dopolnil, če dopolnjeni del vloge sam po sebi predstavlja odgovor na tožbo.
Obveznost insolventnega dolžnika za plačilo stroškov se lahko nanaša le na tiste obveznosti, ki jih je insolventni dolžnik povzročil po začetku postopka zaradi insolventnosti, oziroma je znotraj teka postopka lahko vplival na nastanek takšnih obveznosti.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine - prehodne določbe - novela ZIZ-J
Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ je bila z ZIZ-J dopolnjena tako, da sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu odloči tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti poslovni prostor, in ne le, kdaj se je dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, kot je bilo to predpisano pred novelo zakona. Vendar pa se dopolnjena (oziroma spremenjena) določba 192. člena ZIZ na podlagi 3. odstavka 82. člena ZIZ-J uporablja le za tiste postopke izvršbe na nepremičnine, v katerih do uveljavitve ZIZ-J (30. 7. 2014) še ni bila izdana odredba o prodaji. Če pa je bila odredba že izdana, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.
posojilna pogodba – posojilojemalec – poroštvo – pogodbena stranka – dolžnik – upnik – tretji – izpolnitev pogodbene obveznosti po tretji osebi
Na zaključek, da je bil tožnik tisti, ki je nastopal v vlogi posojilojemalca, ne more vplivati dejstvo, da je O. del (posojenega) denarja nakazal toženki in da je slednja (vsaj v začetnem obdobju) dano posojilo vračala, saj to ni nujno posledica dejstva, da je oseba, ki prejme izpolnitev ali plača dolg, pogodbena stranka in s tem upnik oziroma dolžnik. Izpolnitev dolžnika je namreč veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če to osebo določi sam upnik (v konkretnem primeru tožnik) ali jo določa pogodba med upnikom in dolžnikom ali če tako izpolnitev upnik pozneje odobri oziroma jo izkoristi (280. člen OZ). Tudi plačevanje obrokov s strani toženke samo po sebi ne spreminja vloge tožnika v poslu z O.. Obveznost namreč lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Če pa se dolžnik s takšno izpolnitvijo strinja, je upnik izpolnitev s strani tretjega celo dolžan sprejeti (271. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da mesečni dohodek dediča ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek).
OZ člen 255, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1. ZS člen 109.
odplačni pravni posel - odplačni pravni posel med sorodniki – enoletni rok za vložitev tožbe – sodna praksa
Za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije enoletni rok za vložitev tožbe.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ker je izvedenec ugotovil, da so pri tožnici težave zaradi nezgode izzvenele v štirih mesecih, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (ki mora biti trajno), ampak začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti po nesreči in s tem povezane duševne bolečine ustrezno ovrednotilo v okviru prisojene odškodnine za telesne bolečine in strah.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0076154
OZ člen 167, 168, 179, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 353, 353/1, 353/2. ZPP člen 214, 214/2. KZ člen 325, 325/1, 329, 329/1.
izgubljeni dobiček – renta – delno izgubljena delovna sposobnost – zastaranje – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – neprerekana dejstva
Ker tožnica z delom v okviru preostale delovne zmožnosti (zaenkrat) ni zmožna pridobivala zaslužka, je kljub delno ohranjeni delovni zmožnosti upravičena do popolne odškodnine, torej do razlike med tem, kar bi zaslužila z delom, ki ga je opravljala pred poškodbo in invalidsko pokojnino, ki jo prejema.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070320
OZ člen 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 14.
asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnosti - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila
Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – smiselna uporaba določb ZPP – trditveno breme – dokazno breme – premoženjsko stanje – predlog za taksno oprostitev – izjava o premoženjskem stanju – nedovoljene pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila, nosi predlagatelj. Tožnik bi tako moral že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju navesti in dokazati vsa dejstva, ki naj bi jih sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo.
osebni stečaj – preizkus terjatev – dolžnik nima premoženja
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne.
dokazno breme - neizvedba dokazov nasprotne stranke - spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez naroka – dokazni predlog nasprotne stranke
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Toženka ne more sklicevati na neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožnica, saj dokazni predlog tožnice ne vključuje tudi dokaznega predloga toženke. Toženka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama toženka navedla.
ZPP člen 154, 154/1, 156, 163, 163/1, 163/4, 325, 325/1. ZIZ člen 15.
odločitev o stroških - stroški pritožbenega postopka - strošek sodne takse - dopolnilni sklep - povrnitev stroškov postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - naključje, ki se je primerilo upniku
Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je višje sodišče presojalo le zahtevek upnika glede v pritožbi priglašenih odvetniških stroškov in se zavrnitev višjega stroškovnega zahtevka v izreku sklepa nanaša le na te stroške. Prezrlo pa je, da je upnik v pritožbi zahteval tudi povrnitev plačane sodne takse in o tem delu zahtevka ni odločilo. Zato upnik utemeljeno predlaga izdajo dopolnilnega sklepa.