Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je bilo potrebno tožbo, ker ta ni izpolnjevala predpostavk za to, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati, zavreči. Pritožbeno navajanje, da je zatrjevana (vtoževana) pravica samoumevna, opredeljena in argumentirana, seveda ne drži. Da bi bilo moč ugotoviti, ali res obstoji oziroma presoditi, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je bila dolžna tožnica v skladu s pozivom sodišča prve stopnje podati takšne trditve, ki bi omogočale njegovo nedvoumno individualizacijo. Skratka dolžna je bila podati celostno (pravno-relevantno) konkretno dejansko podlago tako glede narave kot višine obveznosti.
Noben (še tako „pomemben“) dokaz (enako pa velja tudi za okoliščino obstoja zakonske oziroma abstraktno-pravne podlage zatrjevani pravici) ne more nadomestiti nezadostnih (pomanjkljivih) navedb, ki so predpostavka utemeljenosti zahtevka.
ZIZ člen 15, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 154, 154/3, 155, 155/1. ZZZDR člen 130, 130a, 132a, 132a/3.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska obveznost - izvršilni naslov - popravni sklep - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine - formalno nepopoln predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - stroški ugovora - zanemarljiv uspeh - potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - pooblaščenec pro bono
Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln.
Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0076185
ZZK-1 člen 8, 243, 243/1. ZPP člen 14, 108, 108/2, 161, 161/2, 181, 181/3, 359. ZOdvT člen 12, 36. OZ člen 50. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZustS člen 44.
sosporništvo – enotni sospornik – nujni sospornik – vmesni ugotovitveni zahtevek – izbrisna tožba – identično dejansko stanje – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – nagrada za odvetniške storitve iz državnega proračuna – ugotavljanje upravičenosti do prejemanja denarne socialne pomoči
Pogodbeni stranki sta enotna in celo nujna sospornika v zvezi z zahtevki za neveljavnost njune pogodbe.
Tožnici in prvemu tožencu je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaradi katere so bili njihovi stroški zastopanja po odvetniku nižji (36. člen ZodvT).
Glede slabe vere drugega toženca, ki je pogoj za utemeljenost izbrisne tožbe, je sodišče prepričljivo razlogovalo, da je bil drugi toženec družinski prijatelj prvega toženca in tožnice; da se je z njima večkrat videval (s prvim tožencem sta vzdrževala redne stike, obe družini sta se obiskovali, prvi toženec pa je med delom v Nemčiji tudi dalj časa bival pri drugemu tožencu) in bil seznanjen, da sta bila tožnica in prvi toženec v času nakupa stanovanja leta 1992 poročena ter sta živela v skupnem gospodinjstvu; ter da je bil kot oseba nemškega rodu upoštevajoč nemško ureditev v zavedanju, da sodi vse v zakonu pridobljeno premoženje v skupno premoženje zakoncev, če ni predporočne pogodbe.
Vprašanje (ne)veljavnosti dogovora je predhodno vprašanje za odločitev o izbrisni tožbi. Posledično lahko tožnica na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP v pravdi, v kateri uveljavlja zahtevek po izbrisni tožbi, oblikuje z namenom dosege učinka pravnomočnosti tudi vmesni ugotovitveni zahtevek. Četudi se je izbrisna tožba izkazala za neutemeljeno, takšna meritorna odločitev ne more odrekati tožnici pravnega interesa kot procesne predpostavke za vmesni ugotovitveni zahtevek.
ZUJF člen 188, 188/1, 188/4, 246, 246/3. URS člen 14, 22. ZSS člen 2. ZPIZ-1 člen 429, 429/11. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 6, 6/1. ZDR člen 14. ZUstS člen 1, 1/3.
diskriminacija - starostna - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom - načelo enakosti - nepristranskost in neodvisnost sojenja - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - ustavna odločba - odškodnina - nematerialna škoda - diplomat
Tožnik je v tem sporu izpodbijal podpisani dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja zaradi napake volje. Dogovor, sklenjen med strankama na podlagi določil 246. člena ZUJF, ima elemente pogodbe o zaposlitvi, zato je glede varstva pravic potrebno uporabiti ZDR-1, kar pomeni, zahtevati izpodbojnost v 30 dneh (subjektivni rok), od kar je tožnik izvedel za razloge za izpodbojnost oz. od prenehanja sile. Tožnik je zamudil 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe, zato je tožba v tem delu pravilno zavržena.
Glede obstoja delovnega razmerja tožnika tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker je obstajal v veljavi dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, podpisan s strani pravdnih strank, iz katerega izhaja, da se javni uslužbenec in delodajalec dogovorita, da se bo delovno razmerje, ki je sklenjeno med delodajalcem in javnim uslužbencem, nadaljevalo do določenega dne in bo v skladu z določbo 246. člena ZUJF prenehalo s tem dnem. Tožnik je na ta dan izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato je tožniku z iztekom tega dne delovno razmerje zakonito prenehalo.
ZDen člen 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/5, 20, 20/1. ZPP člen 7, 212.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin – pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – vezanost na tožbene navedbe – razpravno načelo
Glede na z zakonom urejeno razmerje med državo in Skladom kmetijskim zemljišč in gozdov je Sklad pasivno legitimiran za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin tudi za obdobje od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do ustanovitve Sklada.
Ker sta tožnika zahtevala plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe v višini zakupnine, je bilo s prisojo nadomestila v višini izgube dohodka zaradi nemožnosti pridelave poljščin kršeno razpravno načelo.
Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba tudi pri odločitvi o izvajanju stikov bremena ustrezno porazdeliti med oba roditelja.
odškodninska odgovornost - padec - razporeditev opreme v prodajalnah - varno gibanje kupcev - varna prehodna pot - opustitev dolžnega ravnanja - prispevek k škodnemu dogodku - soodgovornost - pravdni standard potrebne skrbnosti
Nastanek škodnega dogodka sta pogojevali neskrbno ravnanje zavarovanca toženke pa tudi tožnice same. Oba bi lahko z ustreznim ravnanjem preprečila nastanek škode. Po mnenju pritožbenega sodišča sta zato pravdni stranki v enaki meri prispevali k škodnemu dogodku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alinei člena 110/1 ZDR-1 je lahko tudi petdnevni zaporedni delavčev upravičen izostanek z dela (npr. bolniški stalež), saj ZDR-1 ne določa, da bi moral biti ta izostanek neupravičen. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je imela tožnica v spornem obdobju odobren bolniški stalež.
Tožena stranka tožnici pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora in niso bile podane okoliščine, ki bi to ravnanje tožene stranke opravičevale. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga nezakonita.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda
Ker je začasna odredba po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, bi moral tožnik izkazati, da je takšna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
ZPP člen 7, 7/1, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 18, 28, 28/2.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – konkludentni sprejem ponudbe – bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe – kršitev pravice do izjave
Materialno procesno vodstvo pomeni omilitev razpravnega načela, in sicer tako, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev (ne pa morebiti tako, da sodišče ugotavlja dejstva po uradni dolžnosti).
navidezna pogodba – darilna pogodba – tretja poštena oseba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoj za izpodbijanje – neodplačen pravni posel – actio pauliana
Stališče, da upnik ne more varovati svojega položaja s paulijansko tožbo v primeru, ko je pravni posel, ki je predmet izpodbijanja, navidezen, je (lahko) pravilno zgolj v primeru, če upnik sam zatrjuje navideznost pogodbe (ko se torej odpove varstvu iz 3. odstavka 50. člena OZ) oziroma če ni tretja poštena oseba, ne pa tudi v situaciji, ko se upnik kot dobroverna tretja oseba na navideznost ne sklicuje, ampak jo uveljavljajo pogodbene stranke, za kar gre v konkretni zadevi.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja – stanovanjska pravica – odkup stanovanja – sklenitev najemne pogodbe
Nesporno je, da toženec biva v stanovanju in da z lastnico (tožnico) ni sklenil najemne pogodbe. Nerelevantno je njegovo sklicevanje na imetništvo stanovanjske pravice pridobljeno po ZSR in določbo tretjega odstavka 111. člena SZ-1. Stanovanjski zakon (SZ) je uredil način preoblikovanja prejšnjih stanovanjskih razmerij. V tem okviru je imetnikom stanovanjske pravice dal možnost odkupa stanovanja, tisti imetniki stanovanjske pravice, ki se niso odločili za nakup, pa so imeli pravico zahtevati sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Tožnica se je kot imetnica stanovanjske pravice odločila za nakup stanovanja (kupne pogodbe tožencu ni uspelo izpodbiti) in na ta način izčrpala upravičenja iz SZ. Na upravičenje iz 147. člena SZ oziroma sedaj iz tretjega odstavka 111. člena SZ-1, se tako tudi toženec ne more več sklicevati.
Glede pomena negrajanega računa oziroma njegove nezavrnitve velja tožnico opozoriti, da se poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, v skladu z določbo 12. člena OZ upošteva zgolj v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov.
Toženec ni upravičen do povrnitve sodne takse po odmeri sodišča. Stroškovna zahteva toženca v tem delu je namreč v nasprotju z določbami 1. in 2. odstavka 163. člena ZPP, ki terja določeno zahtevo z opredeljeno navedenimi stroški.
Neutemeljen je zahtevek toženca za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Toženec namreč teh stroškov ni določno opredelil v skladu z Odvetniško tarifo – uveljavljal jih je z zahtevki, do katerih v obravnavani zadevi ni upravičen.
določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino – namembnost nepremičnine – prostorski plan – razpravno načelo – zastaranje
V primeru, če je bila razlaščena nepremičnina že pred sprejetjem odloka o zazidalnem načrtu zajeta v prostorskem planu, se zanjo določi odškodnina glede na namembnost zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča.
predpravdno pobotanje – ex lege pobot – prijava terjatve – tožba na ugotovitev terjatve
Stečajni upravitelj tožnice bi moral prijavo toženke šteti zgolj kot obvestilo o pobotu, ker ima tožnica sama nasprotno terjatev do toženke. Če stečajni upravitelj pobotane terjatve ne prizna, je ne more prerekati (ker se ne prijavlja), pač pa mora vložiti tožbo za izterjavo svoje terjatve, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se ne obravnava v okviru stečajnega postopka, pač pa zgolj v pravdi, v kateri se brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik, kar je primer v konkretni pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0063962
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1. OZ člen 131.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - vožnja delovnih strojev na gradbišču - uporaba vozila - Direktiva 72/166/EGS - predhodna odločba Sodišča Evropske unije - običajna funkcija vozila - manjkajoča trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - škoda - prekluzija - informativni dokaz
Vožnja tožničinih delovnih strojev (buldožerja, bagerja, rovokopača in nakladalca) na gradbišču je skladno z njihovo običajno funkcijo vključena v pojem „uporaba vozil“.
Za obstoj zavarovalnega kritje po obveznem avtomobilskem zavarovanju ni odločilno, ali je do škode prišlo, ko je vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja ali v času, ko je opravljalo prometno funkcijo. Odločilno je, ali je do škode prišlo, ko je vozilo opravljalo svojo običajno funkcijo.
Dokazi lahko služijo izključno potrjevanju strankinih navedb o dejstvih in t. i. informativni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpeljejo zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve (na primer, kot navaja pritožnica, da bi se s predlaganimi dokazi ugotovil obseg škode in natančnejša specifikacija samih poškodb na kanalizacijskem omrežju), niso dovoljeni. Ker torej tožeča stranka ni podala že pravno relevantnih trditev o obstoju in višini škode sodišče prve stopnje predlaganih dokazov, na katere se sklicuje pritožba, utemeljeno ni izvedlo.
ZZK-1 člen 94, 94/2-1, 94/3, 248. SZ člen 118. ZPPLPS člen 6. ZFPPIPP 309, 309/1-2, 309/3.
vpis lastninske pravice na stanovanju, kupljenem po določbah SZ - olajšan vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni predlog vložen po začetku stečaja - zaznamba stečaja ovira za predlagani vpis - primerna listina za vpis
Zemljiškoknjižni lastnik pred začetkom stečaja ni bil v pogodbenem odnosu s pravnim prednikom predlagateljice, zato je pritožbeno razlogovanje, da je stečajni upravitelj izstavil zemljiškoknjižno dovolilo zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko odplačne pogodbe, zaradi česar je potrebno uporabiti posebno pravilo iz druge alineje tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, zmotno.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053458
ZIZ člen 55. ZZZDR člen 117, 117/1, 123, 123/2. ZOR člen 381. ZPP člen 212.
preživnina - izterjava preživninske terjatve - zastaranje preživninske terjatve - zastaranje med starši in otroki - zadržanje zastaranja - roditeljska pravica - dolžnost preživljanja - redno šolanje - trditveno in dokazno breme glede šolanja
Glede na pritožbeno vztrajanje višje sodišče le še enkrat pojasnjuje, da je zastaranje v skladu s 381. členom ZOR, ki ga je treba v tej zadevi uporabiti, zadržano med starši in otroki le, dokler traja roditeljska pravica. Roditeljska pravica zaradi nadaljevanja šolanja po polnoletnosti otroka ni podaljšana, podaljšana je le dolžnost preživljanja.
Pojasniti je treba, da je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki napolnjujejo pravni standard rednega šolanja po polnoletnosti preživninskega upravičenca, najprej na njegovi strani.
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da upnica študijskih obveznosti ne opravlja in da ima le formalni status študenta. Te navedbe, sicer skope, se nanašajo na vsa študijska leta, za katera se izterjuje preživnina. Res je dolžnik v ugovoru konkretnejše trditve podal le glede opravljanja študijskih obveznosti na Pedagoški fakulteti v Kopru, vendar od njega, glede na trditveno podlago predloga za izvršbo, v katerem izpolnjevanje študijskih obveznosti v prejšnjih letih ni bilo niti zatrjevano, s tem v zvezi ni mogoče zahtevati konkretnejše opredelitve.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076164
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – kršitev splošnih pogodbenih pogojev – res iudicata
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je odvisna od presoje, ali je tožena stranka upravičeno zadržala osebno vozilo ter odstopila od pogodbe zaradi kršitve splošnih pogodbenih pogojev, pa tudi, ali pravnomočnost sklepa okrajnega sodišča, s katerim je odločeno o zahtevku tožene stranke zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, pomeni oviro za obravnavano tožbo, ker je tožbeni zahtevek v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno.