ZDR člen 42, 126. ZJU člen 42. ZObr člen 88, 88/1.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za dejansko opravljeno delo - obveznost plačila - vojak
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13. ZSVarPre člen 4, 4/1, 6, 6/3. ZSV člen 27, 27/1.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek
Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se med lastne dohodke všteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno v lastni dohodek tožnikove družine v spornem letu vštelo tudi preživnino za otroka, ki se glede na prvi odstavek 10. člena ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikove družine. Tožnik je z vlogo pri Centru za socialno delo uveljavljal priznanje denarne socialne pomoči za celo družino in ne le zase. Zato so se skladno z 20. členom ZUPJS kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevali povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, od tega otroški dodatek in preživnina.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0066162
ZIZ člen 20a, 20a/3, 55. ZIZ-C člen 4. ZN člen 4.
notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - odstop od kreditne pogodbe - izjava o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Opozorilo je lahko zgolj ustno in ne tudi (obvezno) pisno in navedeno v notarskem zapisu.
70. člena ZPIZ-1 se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Glede na to, da je osebna zdravnica predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do invalidnine vložila 19. 10. 2012, bi sodišče prve stopnje v skladu z 170. členom ZPIZ-1 lahko naložilo izplačevanje invalidnine za telesno okvaro šele od 1. 5. 2012.
stvarna pristojnost - socialni spor - priznanje delovne dobe za čas prestajanja zaporne kazni
Tožnik s tožbenim zahtevkom, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas dela med prestajanjem kazni zapora, uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz razmerja, ki je podobno delovnemu razmerju, za sporno obdobje. Zato gre za socialni spor v smislu 1. točke 1. odstavka 7. člena ZDSS-1. Za odločanje v tem sporu je zato podana stvarna pristojnost socialnega sodišča v okviru Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
ZST člen 11. ZSVarPre člen 6, 6/3, 24, 24/2, 26, 27. ZUPJS člen 18, 18/1. ZZK-1 člen 6.
sodna taksa - predlog za oprostitev - premoženjsko stanje - odločba ustavnega sodišča - denarna socialna pomoč
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilno tožnikovo pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Navedeni sklep je bil izdan zakonito, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik ne bi bil upravičen do socialne pomoči, če bi takšno vlogo vložil in da je v vlogi za takšno oprostitev navajal neresnične podatke.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - nadure - stimualcija
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo stimulacije na podlagi Aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Stranki tega aneksa se sicer nista dogovorili za stimulacijo, temveč je iz vsebine aneksa razvidno, da sta se stranki z njim dogovorili za višjo plačo. Delavec in delodajalec lahko v okviru določil ZDR prosto sklepata pogodbe oziroma anekse, tudi o povišanju plače, zato je bila tožeča stranka upravičena do plačila iz naslova tega aneksa.
V obravnavani zadevi je bila tožba tožnika zavržena. To dejstvo s stališča tožnika predstavlja njegov neuspeh, s stališča toženke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Zato tožnik sam krije svoje stroške postopka.
ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 214, 214/2, 273, 286, 286/1, 286/2.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – rok – procesna predpostavka – poprava ali dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – določen zahtevek – nezanikana dejstva – pravica do odgovora na trditve
Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala. Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala.
Glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg je vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnika dne 8. 10. 2013 kazensko ovadila zaradi tatvine bencina. Tožena stranka je bila najkasneje ob podaji kazenske ovadbe seznanjena s kršitvijo tožnikove delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in z njim kot storilcem. Ker lahko skladno z 2. odstavkom 109. člena ZDR-1 delodajalec v primeru krivdnega razloga na strani delavca, odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku tožena stranka podala dne 18. 12. 2013, prepozna.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je v tožbi navedel, da spornega dne ni prišel na delo zaradi bolezni in da je delovodjo seznanil s svojo boleznijo, da pa se je že naslednjega dne oglasil na delu, vendar ga je nadrejeni delavec napotil z delovišča in izjavil, da ga več ne potrebujejo. Tožnik je v potrditev svojih trditev predlagal zaslišanje prič, ki so slišale njun pogovor. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega razloga po 2. in 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, glede na trditve tožnika, da v očitanem obdobju ni bil neopravičeno odsoten z dela in da je svojo odsotnost za sporni dan opravičil. Ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila in ni podala nobenih nasprotnih trditev in dokazov, tako ni dokazala utemeljenosti odpovednega razloga, čeprav je dokazno breme na njeni strani.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 130. ZPrCP člen 105, 105/1, 105/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poklicni voznik - alkoholiziranost na delovnem mestu - prometna nesreča - zagovor
Tožnik je kot poklicni voznik tovornjaka na vožnji, ki jo je opravil v okviru delovnega razmerja pri toženi stranki, pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo v tujini. S tem je huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri poklicnem vozniku vožnja pod vplivom alkohola, v času opravljanja tega poklica, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
Glede na okoliščino, da je bil tožnik takrat, ko je tožena stranka izvedela, da je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, na prestajanju trimesečne zaporne kazni v tujini, tožena stranka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - pravnomočna sodba
Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. Po 1. odstavku 333. člena ZPP je namreč redno pravno sredstvo, torej pritožbo, dopustno uveljavljati le zoper prvostopenjsko sodno odločbo, ki pa je bilo v obravnavani zadevi že izčrpano.
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
zamudna sodba - pravilno vročanje - vrnitev v prejšnje stanje
S trditvami o nepravilnem vročanju tožbe s pozivom na odgovor na tožbo toženec ne more uspešno uveljavljati vrnitev v prejšnje stanje. S temi razlogi lahko izpodbija zamudno sodbo.
manjkajoča pripravljalna vloga - domneva neprerekanih dejstev - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je tožena stranka v fazi pritožbenega postopka izkazala, da je pravočasno vložila pripravljalno vlogo, ki se v času odločanja o zadevi v spisu ni nahajala, zaradi česar je razpravljajoči sodnik pri izdaji sodbe izhajal iz drugačnega procesnega stanja, kot ga pritožbeno izkazuje tožena stranka, pravilno izpostavlja postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z opustitvijo presoje trditev, podanih v pripravljalni vlogi, je bila toženi stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
invalidnost III. kategorije - svoj poklic – javna dela - nadomestilo za invalidnost
Tožena stranka je tožničino invalidnost v predsodnem postopku ocenjevala glede na delovno mesto, na katerega je bila nazadnje razporejena, to je pomočnik inštruktorja, ki ga je tožnica opravljala preko javnih del in ni upoštevalo, da dela, ki se opravljajo v okviru javnih del, ni mogoče opredeliti kot svoj poklic, kot ga definira 60. člen ZPIZ-1.
Pri tožnici gre za izgubo delovne zmožnosti za svoj poklic. Upoštevajoč opis del tožnica ni sposobna opravljati svojega poklica medicinskega tehnika oziroma vnašalca podatkov v računalnik, je pa zmožna opravljati dela na drugih delovnih mestih z omejitvami. Zato je utemeljen tožničin zahtevek na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto. V skladu z določbo 94. člena ZPIZ-1 se tožnici prizna pravica do nadomestila za invalidnost.
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z izpodbojno tožbo, vloženo zoper zavrnilna posamična upravna akta o izredni denarni socialni pomoči in zaradi plačila odškodnine iz naslova nematerialne škode. Tožnica je k tožbi predložila le prvostopenjski posamični upravni akt in ni postopala v skladu z odredbo sodišča in v odrejenem roku ni predložila izpodbijanega dokončnega posamičnega upravnega akta. Zato je z izpodbijanim sklepom tožba v tem delu zakonito zavržena. V skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP je namreč sodišče tožbo dolžno zavreči, če ta ni popravljena ali dopolnjena tako, da je primerna za vsebinsko obravnavanje.
V obravnavanem primeru je bila tožniku starostna pokojnina odmerjena po ZPIZ/92 in ZNZ, torej po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-1. Tožnik je upravičen, da se mu že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, doseženo v času ponovnega zavarovanja. Vendar pa materialnopravno podlago za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine predstavlja 417. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera oz. odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih) in ne 180. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera pokojnine).