odškodninska odgovornost – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – dokaz z izvedencem – predpravdna izvedenska mnenja – predlog za postavitev novega izvedenca – nedovoljene pritožbene novote
Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki. Sodna praksa je zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.
Ustaljena sodna praksa je, da predpravdno pripravljena (izvedenska) mnenja predstavljajo del trditvene podlage stranke, med postopkom postavljeni sodni izvedenci, ki izdelajo mnenje po odredbi sodišča, pa predstavljajo dokaz.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076176
ZPP člen 421. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/6, 120. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. ZIZ člen 272. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3.
sindrom odtujitve - pas sindrom - stiki - začasna odredba - določitev stikov - zavračanje stikov - otrokova korist - sodna poravnava - spremenjene razmere - kratkoročna korist - dolgoročna korist - pravica otroka do izjave - namestitev otroka pri drugi osebi
Otroka kažeta znake sindroma odtujitve. Gre za odpor otrok do očeta, ki je bil v njiju umetno vzbujen s strani matere in predstavlja resno obliko zlorabe otroških čustev. Neukrepanje pomeni izgubljeno priložnost za normalen razvoj otrok in lahko pogojuje, kot je navedla izvedenka, resne psihiatrične probleme. Oba izvedenca predlagata vpeljavo stikov obeh otrok z očetom, vendar ob ustrezni psihoterapevtski obravnavi obeh otrok, ki se morata najprej znebiti strahu, povezanega z njunimi stališči in prepričanji, ki se nanašajo na očeta (ki so sicer stališča in prepričanje matere). Da bi stiki lahko stekli, pa bi morala psihoterapevtsko pomoč poiskati tudi oba starša.
smrt pravdne stranke – prekinitev postopka – razveljavitev zamudne sodbe
Toženec je med postopkom umrl, v pravdi pa ni imel pooblaščenca. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo z datumom toženčeve smrti.
Procesna določila ZPP prvostopenjskemu sodišču ne omogočajo razveljavitev sodb, ki jih je samo izdalo.
SPZ člen 67, 67/5, 92, 100. ODZ člen 974. OZ člen 583.
varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika – vrnitveni zahtevek – upravljanje s stvarjo – prekarij – preklic prekarija – uporaba nepremičnine brez pravnega naslova – vrnitev stvari
Bistvena značilnost prekarija je brezplačna prepustitev rabe tuje stvari, uporaba tuje stvari pa je dovoljena do preklica oziroma trajna uporaba ni določena. Ker je tožeča stranka najkasneje z vložitvijo tožbe med pravdnima strankama sklenjeni dogovor, da v stanovanjski hiši prebiva tožena stranka, preklicala, je prekaristično razmerje med njima prenehalo, in tožena stranka uporablja nepremičnino tožeče stranke brez veljavnega pravnega naslova.
Bistvo vrnitvenega zahtevka lastnika stvari je, da na stvari lastnik prevzame posest in s tem pridobi pravico uporabe nepremičnine. Po prenehanju prekarističnega razmerja je zato tožena stranka dolžna opustiti dejansko oblast nad stvarjo, to pa stori s tem, da izprazni sporno nepremičnino.
Čeprav je pooblaščenki prenehal status odvetnice, je bila tožnike tudi poslej še upravičena in dolžna zastopati, ne sicer kot odvetnica, pač pa kot njihova pooblaščenka, resda z delno omejenimi upravičenji. To pomeni, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa, ki ga je pooblaščenka prejela 1. 7. 2014, pravilna in zakonita. Tožniki ji namreč pooblastila nikoli niso preklicali, sama pa jim pooblastila za zastopanje tudi ni odpovedala. Ponovna vročitev izpodbijanega sklepa prevzemnici njene odvetniške pisarne je bila torej odveč.
javno priobčevanje fonogramov – skupni sporazum – zastaranje – občasne terjatve
Glede na pogodbeni dogovor med strankama o mesečnem plačevanju nadomestila za uporabo fonogramov, obravnavana terjatev nedvomno predstavlja občasno terjatev, ki zastara v 3 letih. Ker temelj terjatve predstavlja pogodba, so neutemeljene pritožbene navedbe o toženkini nezakoniti uporabi sorodnih pravic. Zato se pritožba tudi zmotno sklicuje na neupravičeno obogatitev, za katero velja splošen 5-letni zastaralni rok.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in dokazi – rok za vložitev predloga – začetek teka roka
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku.
Za začetek teka roka je pomembno, kdaj bi stranka lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze, ne pa kdaj je ta nova dokazila dobila, da bi jih predložila sodišču.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje
Dediči so soglasni, da sporno premoženje ne sodi v zapuščino pokojne. Predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po njej nihče ni podal. Podlage za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni.
ZPP člen 214, 214/2, 318. SPZ člen 99. ZDARS-1 člen 14.
lastninska pravica na delih avtocest, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – DARS – zaščita pred vznemirjanjem – actio negatoria – afirmativna litiskontestacija – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – domneva priznanja tožbenih trditev – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Kaj v naravi predstavljajo nepremičnine in kaj na njih stoji, so dejstva. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo se, izhajajoč iz afirmativne litiskontistacije, štejejo vsa v tožbi navedena dejstva za neprerekana s strani tožene stranke in zato nesporna .
Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To je logično, saj se vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove tožbene trditve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081418
OZ člen 12, 125, 261, 299, 299/2, 311, 378, 631. ZPP člen 206, 206/1, 212. ZFPPIPP člen 296.
gradbena pogodba – posebne gradbene uzance – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – zapadla in pripoznana terjatev – pobot – pogoji za pobot – pridržna pravica – nastop zamude dolžnika – zamudne obresti – prekinitev pravdnega postopka – predhodno vprašanje – prenehanje terjatve v stečajnem postopku
Ni pomembno le to, da je na podlagi 631. člena OZ uveljavljana terjatev obstajala na dan, ko je bilo plačilo zahtevano. Ker je pred zaključkom glavne obravnave v razmerju do izvajalca (stečajnega dolžnika) delno prenehala, jo tožeča stranka tudi od naročnika lahko uveljavi le v obstoječem obsegu. Naročnik namreč plačuje izvajalčevo obveznost.
S tem, da naročnikov dolg obstaja, tudi če v času podizvajalčeve zahteve še ni zapadel v plačilo, je zadoščeno materialnemu predpisu, ki zahteva, da mora naročnikov dolg obstajati v trenutku, ko podizvajalec naročniku poda zahtevo za plačilo. V zamudi s plačilom pa je naročnik šele z zapadlostjo njegove obveznosti.
zamudna sodba - vročitev poziva za odgovor na tožbo - javna listina - neprimeren dokaz
Zgolj dokaz z lastnim zaslišanjem stranke, s katerim stranka dokazuje zatrjevanje o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, pa je glede na dokazno moč javne listine neprimeren dokaz.
uporabnina – zloraba pravice – načelo vestnosti in poštenja – pošteno ravnanje lastnika – prosto urejanje obligacijskih razmerij
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, da bi [tožnik tožencu] ob dogovoru, da se vprašanje uporabe tožnikove lastnine reši s prodajo le-te, na tihem zaračunal še njeno uporabo za nazaj, pri čemer ne gre zanemariti, da je zahtevana uporabnina za sicer relativno kratko obdobje vrednostno več kot ena tretjina dogovorjene kupnine. Če bi ravnal pošteno,
tega tožnik ob dogovarjanju ne bi smel zamolčati; zloraba pravice je prepovedana.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – obseg skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izrek sklepa – razlogi – nepopolni razlogi – materialno procesno vodstvo – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Dejstvo, da se stranka ne strinja z zatrjevanim obsegom skupnega premoženja, lahko pomeni zgolj podlago za ugotovitev, da obstoji spor, ne pa za zaključek, da je njena pravica zato manj verjetna. Odločitve, zakaj je bila na pravdo napotena ravno nasprotna udeleženka, zato ni mogoče preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082443
OZ člen 131, 131/1, 171, 299, 229/2.
delovna nesreča - poškodba noge - vzročna zveza - dve nesreči - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek k nastanku škode - opustitveno dejanje - nova poškodba - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Padec po stopnicah pri hoji z izrazito oslabelo nogo, z uporabo bergel, je objektivno predvidljiva posledica prvega nedopustnega ravnanja, v katerem je prišlo do (hude) poškodbe tožnikove noge. Ker kasnejši dogodek ni povzročil (nove) poškodbe tožnikove noge neodvisno od prvega škodnega dogodka, tudi ni pretrgal vzročne zveze med prvim škodnim dogodkom in škodo.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077194
OZ člen 103, 627, 628, 648. ZPP člen 214, 325.
odstop od pogodbe – prenehanje pogodbe po volji naročnika – pobot – popravni sklep o pobotni terjatvi – dopolnilna sodba – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru – neprerekana dejstva
Če stranka v 15-dnevnem prekluzivnem roku od prejema sodbe ne poda predloga za izdajo dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
ZIZ člen 34, 43, 239, 266. ZPP člen 274, 319, 332.
zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe – pomanjkanje pravnega interesa – že obstoječi postopek zavarovanja – vpis prepovedi v sodni register le kot novo izvršilno sredstvo
Ker lahko upnik v izvršilnem postopku predlaga več sredstev izvršbe, pa tudi izvršbo na več predmetov, upnik nima pravnega interesa (splošna procesna predpostavka), da bi zoper istega dolžnika predlagal več izvršilnih postopkov sočasno (več postopkov zavarovanja oziroma več zavarovanj z izdajo začasne odredbe).
Točka 1. prvega odstavka 258. člena ZIZ je bila razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep, s katerim je ugodilo predlogu za predhodno odredbo na podlagi te zakonske določbe.
preložitev naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen - opravičena odsotnost - zdravniško opravičilo - predložitev zdravniškega opravičila - rok za predložitev dokazila - sklep procesnega vodstva - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - pravica do izjave v postopku - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko je sodišče tožencu podelilo rok za predložitev dokazila o nenadni zdravstveno pogojeni odsotnosti z naroka, potem pa sodbo izdalo, še preden je ta rok potekel, je kršilo toženčevo pravico do izjave in enakopravnega sodelovanja v postopku.
V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083451
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZZK-1 člen 111, 243. OZ člen 86. ZSPDSLS člen 23, 23/1, 23/1-5.
status javnih cest – javno dobro – kategorizacija javnih cest – javna pot – nekategorizirana pot – prepoved razpolaganja – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – prodajna pogodba – ničnost pravnega posla – izbrisna tožba – pogoji za izbrisno tožbo – aktivna legitimacija
Za odločitev v zadevi je bistveno, ali je bila sporna pot po zemljiščih z aktom kategorizirana kot javna pot. Odgovor na to vprašanje pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje negativen. Pritožbena trditev, da gre za javno dobro, zato ne drži. Okoliščina, da sta (bili) parceli v lasti občine ter namenjeni prometu, takšnega zaključka še ne omogoča. Ker gre za nekategorizirano pot, zakonska prepoved razpolaganja (2. odstavek 2. člena ZJC) zanjo ne velja, kar pomeni, da ni mogoče odreči veljavnosti prodajni pogodbi.