POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081897
OZ člen 103, 111, 111/1. ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetno izkazan obstoj terjatve – razveza pogodbe – učinek razveze pogodbe – odgovornost za razvezo pogodbe – trditveno in dokazno breme - kršitev pogodbe – odstop od pogodbe - stroški odgovora na pritožbo – uporaba določb pogodbe
Ker se na določbo pogodbe upnik pred sodiščem prve stopnje ni skliceval, je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno uporabiti. Res je, da predstavlja pogodba med pogodbenima strankama dogovorjeno materialno pravo, vendar sodišče prve stopnje ni dolžno presojati vseh določb v spis vloženih pogodb, pač pa le tiste, na katere se pravdni stranki sklicujeta, da so relevantne.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079081
ZDR člen 110, 110/1. ZPP člen 236a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – zakonski pogoj za utemeljenost izredne odpovedi – pisna izjava priče – skrbnost odvetnika – odgovornost odvetnika – reparacija
Na podlagi pisnih izjav prič J. Š. in J. P. je sodišče ugotovilo, da je delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma poškodbe opravljala pridobitno delo in da zaradi izgubljenega zaupanja ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je ugotovilo, da sta obstajala oba z zakonom predvidena pogoja za utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki. Delovno in socialno sodišče pa je s sodbo Pd 31/2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1369/2007 ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki nezakonita. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo pretežne verjetnosti dokazala, da bi v individualnem delovnem sporu delavke zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primeru, da bi odvetnik zatrjeval zakonsko določeni pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, uspela.
V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076179
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 6007.
neupravičena obogatitev – vlaganja v nepremičnino – zunajzakonska skupnost – stroški priče - DDV
Ker (morebitno) povečanje vrednosti hiše ni posledica prispevka tožnice, je tožbeni zahtevek, s kateri tožnica od tožencev terja plačilo zneska, ki ustreza (polovičnemu) deležu povečanja vrednosti njune nepremičnine (stanovanjske hiše), v katero je po lastnem zatrjevanju vlagala delo in denar v obdobju, ko je z njunim sinom živela v zunajzakonski skupnosti (od 1996 do 2009), utemeljeno zavrnjen.
Stališče, da gre za skupno premoženje zunajzakoncev, bi bilo pravilno le ob predpostavki, da bi šlo za njuno investicijo. Kot že rečeno, pa je bilo dokazano, da je šlo za projekt tožencev, pri katerem je tožničin partner le pomagal.
Od stroškov, ki so nastali s prihodom prič, se ne odmerja DDV.
Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti razlogov za premestitev tožnika po določbi 147. člena ZJU, tj. zaradi zagotovitve učinkovitejšega dela organa. Odločba vsebuje le prepis zakonske določbe, ne pa tudi vsebinske obrazložitve za tožnikovo začasno napotitev. Celoten postopek tako začasne kot trajne premestitve tožnika (ki jo je drugostopenjski organ tožene stranke pravilno spremenil v začasno) se je izvedel zaradi osebnih okoliščin in ne zaradi utemeljenih razlogov smotrnosti in organizacije dela. Zato je bila takšna premestitev nezakonita.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje
Dediči so soglasni, da sporno premoženje ne sodi v zapuščino pokojne. Predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po njej nihče ni podal. Podlage za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni.
oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – minimalni mesečni dohodek – denarna socialna pomoč – upravičenost do denarne socialne pomoči – cenzus za denarno socialno pomoč
Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da znesek v višini 538,40 EUR na družinskega člana mesečno predstavlja kriterij za upravičenost do denarne socialne pomoči, kar pa je materialnopravni kriterij. Cenzus za denarno socialno pomoč namreč znaša za prvo odraslo osebo 269,20 EUR in nadaljnjo odraslo osebo 161,52 EUR, za prvega otroka 215,36 EUR in vsakega naslednjega otroka 188,44 EUR (za družino se ti zneski seštejejo in dohodki odštejejo).
razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnostne pravice uporabe poti – zmota – prevara – bistvena zmota – opravičljiva zmota – malomarnost – lahka malomarnost
Kadar ima podpisnik zmotno predstavo o vsebini podpisane listine, je izpodbijanje pravnega posla zaradi zmote po 46. členu OZ načeloma dopustno. Vendar pa je pravno upoštevna le opravičljiva zmota. Bistvenost zmote same po sebi za izpodbojnost pogodbe ne zadošča. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zmota mora biti opravičljiva in nezakrivljena. Odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost. Že zgolj lahka malomarnost zadošča, da se stranka ne more sklicevati na svojo zmoto.
Določbe 1. odstavka 258. člena ZIZ ni mogoče uporabiti tako, da bi bil predlog za izdajo predhodne odredbe na njeni podlagi lahko uspešen tudi v primeru, ko upnik predlaga zavarovanje terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava. Če bi se dalo upnikom terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, možnost doseči zavarovanje terjatev s predhodnimi odredbami, s katerimi bi se poseglo v premoženje dolžnika, katerega insolventnost se je reševala s postopkom prisilne poravnave, bi bil izničen namen postopka prisilne poravnave, opredeljen v 136. členu ZFPPIPP.
Glede na navedeno torej v konkretnem primeru ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 6. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila prav nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s 1. odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki izven obsega ločitvene pravice učinkuje tudi na terjatev upnika.
ZPP člen 30, 63, 481, 481/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/4.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena pravda – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici – postopek v gospodarskih sporih
Z izločitveno tožbo (tožba na nedopustnost izvršbe) se na predmetu izvršbe uveljavlja pravica, ki preprečuje izvršbo. V primeru, ko tožnik tožbo utemeljuje z lastninsko pravico, je sprožen spor o stvarni pravici, v katerem se ne uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. O sporu je izključno pristojno odločati okrajno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oz. sodišče na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
usucapio libertatis – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za pravno varstvo – priposestvovanje služnosti – izvrševanje služnosti
Tožnik je vložil zahtevo za pravno varstvo (s priposestvovanjem pridobljene) služnosti glede služečega zemljišča šele v letu 2010, s ponovnim (pravnim) izvrševanjem služnosti je pričel šele v letu 2010, torej prepozno.
Izjava o umiku tožbe ima neposreden učinek, tako, da je pravda z umikom končana. Če je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Umik tožbe je nepreklicna izjava.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069745
ZASP člen 146, 147, 147/1, 147/1-5, 156, 156/2. OZ člen 112. ZPP člen 154, 154/1, 286. OT tarifna številka 3100.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – male glasbene pravice – aktivna legitimacija – nagrada za postopek
Ker obveznost za plačilo nadomestila za retransmisijo avdiovizualnih del temelji na pogodbah, je tožena stranka tista, ki bi zaradi spremenjenih okoliščin, katerih obstoj zatrjuje, lahko uveljavljala razvezo ali spremembo sklenjenih pogodb.
ZVEtL člen 7, 12, 13, 17. ZNP člen 37. ZPP člen 325.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – slaboverni hipotekarni upnik – dobroverni pridobitelj – pričakovalna pravica – dobra vera – sporna dejstva – izbris hipoteke – dopolnitev predloga – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Pritožnika imata sicer pravico, da dobro vero hipotekarnega upnika izpodbijeta in posledično dosežeta izbris bremena s svojega etažnega dela, vendar ne v postopku vzpostavljanja etažne lastnine. Gre namreč za sporna dejstva, to pa ureja 17. člen ZVEtL, ki izrecno preprečuje razreševanje spornih stvarnopravnih vprašanj v tem postopku.
ugovor delne nepravilne izpolnitve - neposredno plačilo podizvajalcem - načelo vestnosti in poštenja
S tem, ko je tožena stranka uveljavljala pravico do zadržanja plačila iz razloga neizročitve potrjenih računov oziroma situacij za podizvajalce je v bistvu uveljavljala ugovor delne nepravilne izpolnitve, ki pa ga je dopustno uveljavljati v okviru ugovora neizpolnitve, saj za izpolnitev šteje samo ravnanje, ki v celoti ustreza vsebini obveznosti.
Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom se vzpostavi, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek, pod pogojem, da obenem izkaže, da glavni izvajalec pripoznava terjatev, da je terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca dospela in da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika. Če pa podizvajalec ne zahteva plačila od naročnika in tudi niso izpolnjeni drugi pogoji, da naročnik plača podizvajalcu, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu, četudi je ta svoji potrjeni situaciji priložil potrjeno situacijo svojega podizvajalca ali obratno, četudi situaciji niso priložene, saj predložitev potrjenih situacij sama po sebi ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca, tudi nepredložitev potrjenih situacij ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca.
Če je naročnik prejel zahteve za plačilo s strani podizvajalcev, mora naročnik podizvajalce pozvati, da predložijo vsa dokazila o utemeljenosti svojega direktnega zahtevka do nje. Če podizvajalec v primernem roku predloži dokazila in so izpolnjeni pogoji za neposredno plačilo podizvajalcu, mora naročnik plačati podizvajalcu. Če pa podizvajalec v roku ne predloži zahtevanih dokazil, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu.
Okoliščina, da tožena stranka ni plačala niti tožeči stranki niti podizvajalcem, kaže na kršitev načela vestnosti in poštenja, ko se tožena stranka želi izogniti plačilu in ugovarja dospelost vtoževane terjatve z ugovorom delne nepravilne izpolnitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023193
KZ člen 258, 258/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZLNDL člen 3, 3/2, 3/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kazniva dejanja zoper pravni promet – overitev lažne vsebine – zemljiška knjiga – vpis lastninske pravice – denacionalizacija – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo – preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonski znaki kaznivega dejanja – hipotekarni bančni kredit – hipotekarno zavarovanje – zavrnitev pritožbe
Za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine gre takrat, kadar je pristojni organ v okviru svojih pooblastil zavezan v javni knjigi potrditi določeno dejstvo na podlagi storilčevih navedb, katere pa organ preverja le v okviru svojih pooblastil. Referentka je v zemljiškoknjižnem postopku preverila le, ali je predlagateljev pravni prednik imetnik pravice uporabe na družbeni lastnini in vpogledala v zgodovinski izpis iz sodnega registra. Dodatnih poizvedb, preveritev ali dokaznega postopka v zvezi z denacionalizacijo zemljiška knjiga ni izvajala niti jih referentka ni bila dolžna izvajati, zato je do materialnopravno napačnega vpisa lastninske pravice prišlo izkjučno zaradi obdolženčevih navedb v zemljiškoknjižnem predlogu.
Obdolžencu očitana kriminalna količina, kot izhaja iz izreka sodbe (odobritev dveh kreditov v vrednostih 116.000,00 EUR in 200.000,00 EUR ter reprogramiranje prejšnjega kredita), je v primerjavi z očitkom obtožnega predloga (odobritev posojila v višini 800.000,00 EUR) manjša in obdolžencu v korist ter pomeni preciziranje opisa kaznivega dejanja glede na ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe.
Zavarovanje prejetega kredita z neobremenjenimi nepremičninami pomeni zadostno konkretizacijo zakonskega znaka „zahtevanih pogojev“ za pridobitev posojila po 1. odstavku 230. člena KZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082443
OZ člen 131, 131/1, 171, 299, 229/2.
delovna nesreča - poškodba noge - vzročna zveza - dve nesreči - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek k nastanku škode - opustitveno dejanje - nova poškodba - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Padec po stopnicah pri hoji z izrazito oslabelo nogo, z uporabo bergel, je objektivno predvidljiva posledica prvega nedopustnega ravnanja, v katerem je prišlo do (hude) poškodbe tožnikove noge. Ker kasnejši dogodek ni povzročil (nove) poškodbe tožnikove noge neodvisno od prvega škodnega dogodka, tudi ni pretrgal vzročne zveze med prvim škodnim dogodkom in škodo.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077194
OZ člen 103, 627, 628, 648. ZPP člen 214, 325.
odstop od pogodbe – prenehanje pogodbe po volji naročnika – pobot – popravni sklep o pobotni terjatvi – dopolnilna sodba – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru – neprerekana dejstva
Če stranka v 15-dnevnem prekluzivnem roku od prejema sodbe ne poda predloga za izdajo dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Del vročilnice, s katerim se potrjuje, da je bilo pisanje naslovniku vročeno in kdaj se je to zgodilo, ima lastnost javne listine. Vročilnica, s katero razpolaga sodišče, zato dokazuje, da je toženec tožbo skupaj s pozivom, da nanjo odgovori, prejel in da jo je prejel 28. 1. 2014. Toženec bi sicer lahko z ustreznimi trditvami in dokazi to domnevno izpodbil, vendar tega v pritožbi ni storil, saj je ostal zgolj pri trditvi, da mu tožba ni bila vročena.