OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081418
OZ člen 12, 125, 261, 299, 299/2, 311, 378, 631. ZPP člen 206, 206/1, 212. ZFPPIPP člen 296.
gradbena pogodba – posebne gradbene uzance – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – zapadla in pripoznana terjatev – pobot – pogoji za pobot – pridržna pravica – nastop zamude dolžnika – zamudne obresti – prekinitev pravdnega postopka – predhodno vprašanje – prenehanje terjatve v stečajnem postopku
Ni pomembno le to, da je na podlagi 631. člena OZ uveljavljana terjatev obstajala na dan, ko je bilo plačilo zahtevano. Ker je pred zaključkom glavne obravnave v razmerju do izvajalca (stečajnega dolžnika) delno prenehala, jo tožeča stranka tudi od naročnika lahko uveljavi le v obstoječem obsegu. Naročnik namreč plačuje izvajalčevo obveznost.
S tem, da naročnikov dolg obstaja, tudi če v času podizvajalčeve zahteve še ni zapadel v plačilo, je zadoščeno materialnemu predpisu, ki zahteva, da mora naročnikov dolg obstajati v trenutku, ko podizvajalec naročniku poda zahtevo za plačilo. V zamudi s plačilom pa je naročnik šele z zapadlostjo njegove obveznosti.
zdravniška napaka – okužba z MRSA – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina
Ker zdravljenje okužbe z MRSA pri tožniku ni potekalo v skladu z zmožnostmi, prakso in standardi, ki so veljali v času tožnikovega zdravljenja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da druga tožena stranka, posledično pa (do višine zavarovalne vsote) tudi prva tožena stranka, odgovarjata tožniku za škodo, ki mu je v tej posledici nastala.
varstvo služnostne pravice - služnost na delu nepremičnine - nasprotovanje izvajanju del
Tožnika nista izkazala, da bi imela na delu nepremičnine, kjer naj bi bilo izvajanje služnosti preprečeno oziroma moteno, služnost, zato nista upravičena do varstva služnostne pravice. Toženca sta imela pravico nasprotovati izvajanju del oziroma izvrševanju služnosti na delu zemljišča, kjer tožnik(a) služnosti nima(ta).
ZVEtL člen 7, 12, 13, 17. ZNP člen 37. ZPP člen 325.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – slaboverni hipotekarni upnik – dobroverni pridobitelj – pričakovalna pravica – dobra vera – sporna dejstva – izbris hipoteke – dopolnitev predloga – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Pritožnika imata sicer pravico, da dobro vero hipotekarnega upnika izpodbijeta in posledično dosežeta izbris bremena s svojega etažnega dela, vendar ne v postopku vzpostavljanja etažne lastnine. Gre namreč za sporna dejstva, to pa ureja 17. člen ZVEtL, ki izrecno preprečuje razreševanje spornih stvarnopravnih vprašanj v tem postopku.
Če javni prevoz obstaja, je tožena stranka dolžna delavcu skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023193
KZ člen 258, 258/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZLNDL člen 3, 3/2, 3/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kazniva dejanja zoper pravni promet – overitev lažne vsebine – zemljiška knjiga – vpis lastninske pravice – denacionalizacija – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo – preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonski znaki kaznivega dejanja – hipotekarni bančni kredit – hipotekarno zavarovanje – zavrnitev pritožbe
Za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine gre takrat, kadar je pristojni organ v okviru svojih pooblastil zavezan v javni knjigi potrditi določeno dejstvo na podlagi storilčevih navedb, katere pa organ preverja le v okviru svojih pooblastil. Referentka je v zemljiškoknjižnem postopku preverila le, ali je predlagateljev pravni prednik imetnik pravice uporabe na družbeni lastnini in vpogledala v zgodovinski izpis iz sodnega registra. Dodatnih poizvedb, preveritev ali dokaznega postopka v zvezi z denacionalizacijo zemljiška knjiga ni izvajala niti jih referentka ni bila dolžna izvajati, zato je do materialnopravno napačnega vpisa lastninske pravice prišlo izkjučno zaradi obdolženčevih navedb v zemljiškoknjižnem predlogu.
Obdolžencu očitana kriminalna količina, kot izhaja iz izreka sodbe (odobritev dveh kreditov v vrednostih 116.000,00 EUR in 200.000,00 EUR ter reprogramiranje prejšnjega kredita), je v primerjavi z očitkom obtožnega predloga (odobritev posojila v višini 800.000,00 EUR) manjša in obdolžencu v korist ter pomeni preciziranje opisa kaznivega dejanja glede na ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe.
Zavarovanje prejetega kredita z neobremenjenimi nepremičninami pomeni zadostno konkretizacijo zakonskega znaka „zahtevanih pogojev“ za pridobitev posojila po 1. odstavku 230. člena KZ-1.
Nejasna pogodbena določila je treba razlagati v korist druge stranke, kadar je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali pa je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke (v tem primeru tožene stranke). Ob ugotovitvi, da v medicinskem in dejanskem smislu posledice poškodb niso enake, je tudi po prepričanju višjega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je priznalo invalidnost po obeh spornih točkah.
V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
zamudna sodba - vročitev poziva za odgovor na tožbo - javna listina - neprimeren dokaz
Zgolj dokaz z lastnim zaslišanjem stranke, s katerim stranka dokazuje zatrjevanje o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, pa je glede na dokazno moč javne listine neprimeren dokaz.
uporabnina – zloraba pravice – načelo vestnosti in poštenja – pošteno ravnanje lastnika – prosto urejanje obligacijskih razmerij
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, da bi [tožnik tožencu] ob dogovoru, da se vprašanje uporabe tožnikove lastnine reši s prodajo le-te, na tihem zaračunal še njeno uporabo za nazaj, pri čemer ne gre zanemariti, da je zahtevana uporabnina za sicer relativno kratko obdobje vrednostno več kot ena tretjina dogovorjene kupnine. Če bi ravnal pošteno,
tega tožnik ob dogovarjanju ne bi smel zamolčati; zloraba pravice je prepovedana.
ZPP člen 80, 278, 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2.
pomanjkljiva oznaka stranke – neobstoječa pravna oseba – očitna pisna napaka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo – domneva priznanja tožbenih trditev – preizkus zamudne sodbe
Tožniki so tožbo vložili zoper pravilno označeno in obstoječo pravno osebo. Zgolj pomanjkljiva oznaka stranke (izpadla je oznaka, da je podjetje v stečaju), ne pomeni, da je bila sodba izdana zoper neobstoječo pravno osebo. Gre za očitno pisno napako.
ZSVarPre člen 2, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 36/5.
denarna socialna pomoč - trajanje
Denarna socialna pomoč se v skladu s 36. členom ZSVarPre prvič dodeli največ za tri mesece, ob ponovnem uveljavljanju pa največ za šest mesecev, če so okoliščine nespremenjene. Le izjemoma, v kolikor zaradi določenih okoliščin, to je starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, se lahko dodeli za več kot šest mesecev, oziroma največ za eno leto. Tožnica v vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala niti dokazovala, da so bile pri njej do dokončnosti izpodbijane odločbe podane okoliščine, kot so starost, bolezen, invalidnost ali druge okoliščine, zaradi katerih ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnici denarno socialno pomoč in na njo vezani pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, mogoče dodeliti za največ šest mesecev.
odvzem poslovne sposobnosti – odvzem pravice biti voljen – prosta izbira prebivališča – paranoidna shizofrenija
Po 1. odstavku 32. člena URS ima vsakdo pravico, da si svobodno izbere prebivališče. Tudi nasprotni udeleženec si lahko prosto izbere bivališče, vendar bolnica, kjer biva že 2 leti, ni zatočišče, kjer bi nasprotni udeleženec lahko živel. Nasprotni udeleženec lahko prosto izbere (tudi), da bo živel na ulici, vendar mora biti sposoben pravilno presoditi svojo odločitev in posledice, ki bi jih prinesla. Vprašanje, če je taka volja udeleženca in če je njegovo psihofizično stanje tako, da to tudi razume, je ostalo nerazčiščeno. Zaradi svoje duševne bolezni bi namreč nasprotni udeleženec lahko postal (tudi) žrtev ulice.
nadomestna izpolnitev – realni kontrakt – dogovor o nadomestni izpolnitvi – zaslišanje pravdnih strank – pravica do dokazovanja
Nadomestna izpolnitev je realni kontrakt, za katere je značilno, da mora biti zato, da bi bili veljavno sklenjeni in bi začeli učinkovati, poleg splošnih predpostavk pravnih poslov izpolnjena še dodatna predpostavka, da dolžnik hkrati z izjavo volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, že opravi tudi izpolnitveno ravnanje. Ob odsotnosti trditev o izpolnitvenem ravnanju sodišče ni bilo dolžno izvajati dokazov v zvezi z dogovorom.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje
Dediči so soglasni, da sporno premoženje ne sodi v zapuščino pokojne. Predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po njej nihče ni podal. Podlage za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni.
Čeprav je pooblaščenki prenehal status odvetnice, je bila tožnike tudi poslej še upravičena in dolžna zastopati, ne sicer kot odvetnica, pač pa kot njihova pooblaščenka, resda z delno omejenimi upravičenji. To pomeni, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa, ki ga je pooblaščenka prejela 1. 7. 2014, pravilna in zakonita. Tožniki ji namreč pooblastila nikoli niso preklicali, sama pa jim pooblastila za zastopanje tudi ni odpovedala. Ponovna vročitev izpodbijanega sklepa prevzemnici njene odvetniške pisarne je bila torej odveč.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076176
ZPP člen 421. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/6, 120. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. ZIZ člen 272. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3.
sindrom odtujitve - pas sindrom - stiki - začasna odredba - določitev stikov - zavračanje stikov - otrokova korist - sodna poravnava - spremenjene razmere - kratkoročna korist - dolgoročna korist - pravica otroka do izjave - namestitev otroka pri drugi osebi
Otroka kažeta znake sindroma odtujitve. Gre za odpor otrok do očeta, ki je bil v njiju umetno vzbujen s strani matere in predstavlja resno obliko zlorabe otroških čustev. Neukrepanje pomeni izgubljeno priložnost za normalen razvoj otrok in lahko pogojuje, kot je navedla izvedenka, resne psihiatrične probleme. Oba izvedenca predlagata vpeljavo stikov obeh otrok z očetom, vendar ob ustrezni psihoterapevtski obravnavi obeh otrok, ki se morata najprej znebiti strahu, povezanega z njunimi stališči in prepričanji, ki se nanašajo na očeta (ki so sicer stališča in prepričanje matere). Da bi stiki lahko stekli, pa bi morala psihoterapevtsko pomoč poiskati tudi oba starša.
začasna odredba - vrste začasnih odredb - sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja z dolžnikovimi sredstvi na računu tretje osebe
Predlagana začasna odredba s prepovedjo razpolaganja s toženkinimi sredstvi na transakcijskem računu toženkine sestre (iz naslova toženkine kupnine) je v skladu z 271. členom ZIZ. Bistveno je, da predlagana začasna odredba zasleduje kot predmet zavarovanja toženkina denarna sredstva (ki se nahajajo na transakcijskem računu njene sestre).