DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013403
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 182, 182/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zloraba bolniškega staleža - nadomestilo plače
Toženka je s tem, ko je opravljala pridobitno delo pri drugem delodajalcu v času bolniškega staleža (10. 6. 2011 in 13. 6. 2011), pri drugem delodajalcu opravljala delo, ki bi ga bila sicer dolžna opravljati pri tožeči stranki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker tožeča stranka s tožbo zahteva povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izplačila nadomestila plače toženki za mesece april in maj 2011, ta škoda ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem, ki je bilo ugotovljeno dne 10. 6. 2011 in dne 13. 6. 2011. Zato tožbeni zahtevek na plačilo škode ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013556
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - zastaranje
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu pri opravljanju dela na krivilnem stroju. Do poškodbe je prišlo, ker je pritisno orodje krivilnega stroja pritisnilo imbus ključ, ki ga je tožnik držal v desni roki. Tožnik je to delo opravljal prvič. Delo mu je bilo odrejeno. Pri delu ga ni nihče nadziral. Pri delu si je pomagal z imbus ključem, saj mu nihče ni povedal, kako in s čim naj si pomaga, rokavic ni uporabljal. Vzrok za nastanek poškodbe je bila uporaba imbus ključa in neobvladan proces krivljenja pločevine. Podana je krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo. Tožnik ni soprispeval k nastanku nezgode.
V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti (potrebne) stroške postopka, vendar pa ZDSS-1, ki je v razmerju do ZPP specialen zakon, v postopkih pred delovnim sodiščem v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja glede stroškov določa drugačno ureditev. V takšnih sporih namreč v skladu s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1 delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. V tem individualnem sporu je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo vse tožnikove tožbene zahtevke glede zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri odločitvi o stroških pa je pravilno izhajalo iz petega odstavka 41. člena ZDSS-1 in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013371
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 149, 153, 179, 179/2. ZVZD člen 5. ZD člen 142, 142/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - - nezgoda pri delu - smrt stranke v postopku - dediči - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi med opravljanjem dela, ko je pod vodo odkopaval poškodovano kanalizacijsko cev oziroma z uporabo črpalke črpal mulj pod skalometom, pri tem pa je prišlo do zdrsa skale, ki je padla na tožnikovo roko in mu poškodovala palec leve roke. Delo potapljača z mamut črpalko, težko 15 kg, s katero se črpa mulj in kamenje pod vodo na globini 11 do 12 metrov v oddaljenosti 30 do 35 metrov od obale, predstavlja nevarno dejavnost, pri kateri se vsem tveganjem in morebitnim nezgodam in poškodbam tudi z uporabo strogih varnostnih ukrepov ni mogoče izogniti. Za škodo, ki delavcu nastane v zvezi z opravljanjem takšnega dela, delodajalec odgovarja po pravilu objektivne odgovornosti v skladu z določbo 1. odstavka 131. člena ter 149. do 153. člena OZ.
Delodajalec se ne more izogniti svoji odgovornosti do delavcev s sklicevanjem na opustitve izvajalca oziroma investitorja, če delavcu škoda nastane v okviru opravljanja njegove dejavnosti na gradbišču, čeprav je le podizvajalec.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške z ozirom na takšno vrednost spornega predmeta, je pravdne stroške tožeče stranke potrebno odmeriti glede na priglašeno vrednost.
razveljavitev sklepov skupščine – usklajeno delovanje – nesprejem sklepa
Predmet izpodbijanja po 395. členu ZGD-1 so sklepi skupščine. Zanje velja, da so po svoji naravi korporacijski pravni posli, sprejeti pa so takrat, kadar zanje glasuje potrebna večina delničarjev. Če sklep ni sprejet, ni pravnega posla in zato tudi ni česa razveljavljati.
Izkazalo se je, da sta imela oba delničarja na skupščini istega pooblaščenca, da je S. družbi C. prodal 34.739 delnic tožeče stranke, da teh delnic C. ni nikoli plačal in da je C. nato 28.11.2012 delnice vrnila S., da je bila tudi sicer v obdobju, ko je bila izpeljana sporna skupščina, dogovorjena nakupna opcija povratnega odkupa, zlasti pa je bilo dogovorjeno, da bo prodajalec (S.) v času do uveljavitve povratnega odkupa (tudi v času skupščine) zadržal izvrševanje vseh upravljalskih pravic iz delnic, med njimi tudi uresničevanje glasovalne pravice na skupščinah tožeče stranke na način, da mu bo kupec (C.) vsakič izročil ustrezno pooblastilo z vsebino, ki jo bo določil prodajalec. Vse našteto tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje zaključek o usklajenem delovanju obeh delničarjev.
V sporu, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi pod drugo opr. št., je litispedenca nastopila z vročitvijo tožbe nasprotni stranki, to je 6. 8. 2014. Tožnik je novo, identično tožbo zoper isto stranko (predmetna zadeva) vložil 8. 9. 2014, torej po nastopu litispendence, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (čl. 189/3 ZPP).
ZZZPB člen 17.c, 17.c/1, 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb člen 5, 10.
evidenca brezposelnih oseb - prijave in uradne evidence
Tožnik ni dokazal, da je bil v spornem času na dogovorjenem naslovu in na razpolago tožencu. Zato je tožbeni zahtevek tožnika, da se ga tudi v spornem času vodi v evidenci brezposelnih oseb, neutemeljen.
Za uspeh z zahtevkom za razveljavitev sodne poravnave zaradi zmote pri njenem sklepanju, je potrebno poleg bistvene zmote dokazati potrebno skrbnost pri sklepanju poravnave.
razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnostne pravice uporabe poti – zmota – prevara – bistvena zmota – opravičljiva zmota – malomarnost – lahka malomarnost
Kadar ima podpisnik zmotno predstavo o vsebini podpisane listine, je izpodbijanje pravnega posla zaradi zmote po 46. členu OZ načeloma dopustno. Vendar pa je pravno upoštevna le opravičljiva zmota. Bistvenost zmote same po sebi za izpodbojnost pogodbe ne zadošča. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zmota mora biti opravičljiva in nezakrivljena. Odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost. Že zgolj lahka malomarnost zadošča, da se stranka ne more sklicevati na svojo zmoto.
začasna odredba - vrste začasnih odredb - sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja z dolžnikovimi sredstvi na računu tretje osebe
Predlagana začasna odredba s prepovedjo razpolaganja s toženkinimi sredstvi na transakcijskem računu toženkine sestre (iz naslova toženkine kupnine) je v skladu z 271. členom ZIZ. Bistveno je, da predlagana začasna odredba zasleduje kot predmet zavarovanja toženkina denarna sredstva (ki se nahajajo na transakcijskem računu njene sestre).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023190
URS člen 35, 37. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/3. ZKP člen 6, 6/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391.
kazniva dejanja zoper premoženje – poneverba – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – vrednost prilaščenega predmeta – zaupanost v zvezi z zaposlitvijo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – službena elektronska pošta – ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti – utemeljeno pričakovanje zasebnosti – jezik kazenskega postopka – prevajanje listin – zavrnitev pritožbe
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 209. člena KZ-1 vrednost prilaščenega predmeta ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato opredelitev vrednosti v opisu dejanja ni potrebna.
Obdolžencu je prilaščeni izdelek zaupan v zvezi z njegovo zaposlitvijo, kar izhaja tako iz pogodbe o zaposlitvi kot iz izpovedbe zaslišanega direktorja oškodovane družbe. Za storitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi moral obdolženec z izdelkom priti v fizični stik.
Ker je obdolženec opozorjen na možnost, da bo delodajalec spremljal promet njegove elektronske pošiljke, s čimer je soglašal, pri uporabi službene elektronske pošte ni mogel pričakovati popolne zasebnosti pri komunikaciji. Zato vsebina službene elektronske pošte, čeprav jo je sodišču predložil delodajalec, ne pomeni nedovoljenega dokaza, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079081
ZDR člen 110, 110/1. ZPP člen 236a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – zakonski pogoj za utemeljenost izredne odpovedi – pisna izjava priče – skrbnost odvetnika – odgovornost odvetnika – reparacija
Na podlagi pisnih izjav prič J. Š. in J. P. je sodišče ugotovilo, da je delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma poškodbe opravljala pridobitno delo in da zaradi izgubljenega zaupanja ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je ugotovilo, da sta obstajala oba z zakonom predvidena pogoja za utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki. Delovno in socialno sodišče pa je s sodbo Pd 31/2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1369/2007 ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki nezakonita. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo pretežne verjetnosti dokazala, da bi v individualnem delovnem sporu delavke zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primeru, da bi odvetnik zatrjeval zakonsko določeni pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, uspela.
V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
odškodninska odgovornost – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – dokaz z izvedencem – predpravdna izvedenska mnenja – predlog za postavitev novega izvedenca – nedovoljene pritožbene novote
Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki. Sodna praksa je zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.
Ustaljena sodna praksa je, da predpravdno pripravljena (izvedenska) mnenja predstavljajo del trditvene podlage stranke, med postopkom postavljeni sodni izvedenci, ki izdelajo mnenje po odredbi sodišča, pa predstavljajo dokaz.
obstoj delovnega razmerja - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Glede na to, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o poslovnem sodelovanju 22. 3. 2013, ki je prenehala veljati s 30. 6. 2013 in glede na to, da je tožnica 15. 4. 2013 na toženo stranko naslovila dopis, da odpravi kršitve, bi morala tožnica ravnati skladno z določili 1. in 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Ker tožena stranka ni v 8 delovnih dneh izpolnila svoje obveznosti oziroma odpravila kršitve, bi morala tožnica v nadaljnjih 30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve zahtevati sodno varstvo, torej vložiti tožbo. Tožnica je vložila tožbo 24. 6. 2013, kar je prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023193
KZ člen 258, 258/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZLNDL člen 3, 3/2, 3/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kazniva dejanja zoper pravni promet – overitev lažne vsebine – zemljiška knjiga – vpis lastninske pravice – denacionalizacija – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo – preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonski znaki kaznivega dejanja – hipotekarni bančni kredit – hipotekarno zavarovanje – zavrnitev pritožbe
Za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine gre takrat, kadar je pristojni organ v okviru svojih pooblastil zavezan v javni knjigi potrditi določeno dejstvo na podlagi storilčevih navedb, katere pa organ preverja le v okviru svojih pooblastil. Referentka je v zemljiškoknjižnem postopku preverila le, ali je predlagateljev pravni prednik imetnik pravice uporabe na družbeni lastnini in vpogledala v zgodovinski izpis iz sodnega registra. Dodatnih poizvedb, preveritev ali dokaznega postopka v zvezi z denacionalizacijo zemljiška knjiga ni izvajala niti jih referentka ni bila dolžna izvajati, zato je do materialnopravno napačnega vpisa lastninske pravice prišlo izkjučno zaradi obdolženčevih navedb v zemljiškoknjižnem predlogu.
Obdolžencu očitana kriminalna količina, kot izhaja iz izreka sodbe (odobritev dveh kreditov v vrednostih 116.000,00 EUR in 200.000,00 EUR ter reprogramiranje prejšnjega kredita), je v primerjavi z očitkom obtožnega predloga (odobritev posojila v višini 800.000,00 EUR) manjša in obdolžencu v korist ter pomeni preciziranje opisa kaznivega dejanja glede na ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe.
Zavarovanje prejetega kredita z neobremenjenimi nepremičninami pomeni zadostno konkretizacijo zakonskega znaka „zahtevanih pogojev“ za pridobitev posojila po 1. odstavku 230. člena KZ-1.
zdravniška napaka – okužba z MRSA – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina
Ker zdravljenje okužbe z MRSA pri tožniku ni potekalo v skladu z zmožnostmi, prakso in standardi, ki so veljali v času tožnikovega zdravljenja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da druga tožena stranka, posledično pa (do višine zavarovalne vsote) tudi prva tožena stranka, odgovarjata tožniku za škodo, ki mu je v tej posledici nastala.
varstvo služnostne pravice - služnost na delu nepremičnine - nasprotovanje izvajanju del
Tožnika nista izkazala, da bi imela na delu nepremičnine, kjer naj bi bilo izvajanje služnosti preprečeno oziroma moteno, služnost, zato nista upravičena do varstva služnostne pravice. Toženca sta imela pravico nasprotovati izvajanju del oziroma izvrševanju služnosti na delu zemljišča, kjer tožnik(a) služnosti nima(ta).
Če javni prevoz obstaja, je tožena stranka dolžna delavcu skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom.