podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - premestitev v drug zavod
Ker je zadržanemu že zagotovljeno institucionalno varstvo, glede na obstoječe objektivne okoliščine, ko ni možna premestitev v nobenega od dveh želenih socialno varstvenih zavodov, sodišče prve stopnje pa se je z opravljenimi poizvedbami trudilo zadržanemu omogočiti želeno premestitev, izpodbijana odločitev ni materialno pravno napačna in ni v nasprotju z določbo 79. člena ZDZdr.
veljavnost zakona – prehodne določbe ZST-1 – splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo – oprostitev plačila sodne takse – obseg plačila in povrnitve sodnih taks – prevalitev taksne obveznosti
ZST-1, ki je pričel veljati 1. 10. 2008, določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Tožba v tej zadevi je bila vložena novembra leta 2006, zato je potrebno skladno z navedeno prehodno določbo uporabiti prej veljavni ZST.
EKČP člen 6. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 48 - 54.
nagrada in stroški cenilca - obrazloženost sodne odločbe kot element pravice do poštenega sojenja - standard obrazloženosti v izvršilnem postopku - arbitrarnost odločbe
Kadar sodišče odloča o določenem zahtevku, je dolžno za svojo odločitev na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge. Obrazložena sodna odločba je namreč bistven del poštenega postopka.
ZGD člen 32, 32/1, 515. ZPP člen 79, 79/1,86, 86/1, 87, 87/3.
pooblastilo prokurista za zastopanje družbe - opravljen pravniški državni izpit
Prokurist ni zakoniti zastopnik gospodarske družbe, temveč njen pooblaščenec. Nastanek njegove upravičenosti do zastopanja namreč temelji na volji zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja, ne pa zakonitega zastopanja, pri katerem upravičenost za zastopanje temelji neposredno na zakonu (33. do 35. člen ZGD-1). Ker je prokurist pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, tudi zanj velja določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079092
OZ člen 131, 131/1.
verodostojna listina v pravdnem postopku – prometna nesreča – kamen na cesti – odgovornost lastnika ceste – krivdna odgovornost – vzdrževanje cest – odškodninska odgovornost koncedenta
Od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o toženčevem ugovoru zoper sklep o izvršbi dalje, je postopek tekel kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Predmet odločanja v takšnih primerih ni več presoja, ali je listina verodostojna listina ali ne. Sodišče v takšnih primerih ugotavlja celotno dejansko stanje v kontradiktornem postopku. Odločanje ni v ničemer odvisno od tega, na podlagi kakšne listine je bil izdan sklep o izvršbi.
povrnitev pravdnih stroškov – odvetniški stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic – zastopanje po odvetniku – pravica do svobodne izbire odvetnika – izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – potni stroški – kilometrina
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa, in ni dolžna izbirati med odvetniki le v kraju, kjer je sodišče, vendar mora biti njena zahteva razumna ali pa morajo biti za izbiro točno določenega odvetnika (iz nekega oddaljenega kraja) podani posebni pogoji (npr. specializacija odvetnika).
OZ člen 6, 6/2, 163. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 30.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
Ker ni bilo napovedi možnosti nastanka poledice, tožena stranka kot izvajalec zimske službe ni bila dolžna preventivno posipati cestišča proti poledici.
V sporu, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi pod drugo opr. št., je litispedenca nastopila z vročitvijo tožbe nasprotni stranki, to je 6. 8. 2014. Tožnik je novo, identično tožbo zoper isto stranko (predmetna zadeva) vložil 8. 9. 2014, torej po nastopu litispendence, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (čl. 189/3 ZPP).
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju je pomemben, ker je dokument o izdaji sodbe. Pomemben pa je tudi zato, ker je (le) iz njega mogoče ugotoviti, kdo je sodeloval pri sojenju ter ali je odločba, ki je bila razglašena (oz. odpravljena), enaka tisti, ki je bila izdana (izglasovana). V konkretnem primeru je mogoče zaključiti, da senat ni sprejel odločitve oziroma, da izpodbijana sodba sploh ni bila izdana, ker v posvetovalnem zapisniku ni zapisana odločitev. Iz posvetovalnega zapisnika namreč ne izhaja, da bi senat skladno z 291. členom ZPP izdal sodno odločbo.
plača - plačilo za delo - poklicni novinar - veljavnost kolektivne pogodbe - novinar
Tožnik ni upravičen do plačila plače po Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (KPPN). Ta za toženo stranko ne velja. KPPN v 2. členu določa, da velja za novinarke in novinarje ter urednice in urednike, zaposlene pri delodajalcu časopisno informativne dejavnosti, radia in televizije, ne glede na to, ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas. Tožena stranka je ustanovljena, organizirana in deluje v skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o divjadi in lovstvu in ne opravlja nobene dejavnosti, navedene v 2. členu KPPN. KPPN ne velja za vse novinarje, ampak le za tiste, ki so zaposleni pri delodajalcu, ki je član enega od njenih podpisnikov, kar pa tožena stranka ni, poleg tega pa se tudi ne ukvarja s časopisno in informativno dejavnostjo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, pravilna.
plačilo za opravljeno delo – odpravljene pomanjkljivosti – pobot – odškodninska terjatev – konkretizirane trditve – nesklepčnost zahtevka
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo, da v pobot uveljavljena odškodninska terjatev v višini 30.250,61 EUR ne obstoji. Tožena stranka ni podala dovolj konkretnih navedb glede zamude same tožeče stranke, zlasti pa ni konkretizirala nedokončanih del tožeče stranke, zaradi katerih je nastopila omenjena zamuda z uporabo hotela.
invalidska pokojnina - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - delovni invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti
V skladu s 75. členom ZPIZ-1 se invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, kot je opredeljen v 50. členu istega zakona in brez znižanja glede na starost. Pokojninska dajatev se v skladu z ZPIZ-1 v določenih odstotkih od pokojninske osnove odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, kadar je vzrok invalidnosti bolezen ali poškodba izven dela. Na isti način se odmeri tudi tedaj, kadar je invalidnost pri določenem zavarovancu posledica obeh vzrokov, kot v konkretnem primeru. Ker dejstvo, da invalidnost III. kategorije 50 % zaradi bolezni in 50 % zaradi poškodbe izven dela, ne pogojuje drugačne % odmere delne invalidske pokojnine, kot je bila priznana z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom, je pritožba v tej smeri neutemeljena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Tožnik je vse pogodbe o zaposlitvi sklenil iz razlogov, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1 za isto delovno mesto. Neprekinjen čas trajanja vseh petih pogodb ni bil daljši kot dve leti. Zato s sklepanjem pogodb za določen čas tožena stranka ni kršila določbe drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Prav tako tožeča stranka ni ostala na delu po poteku časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi, zato ni prišlo do posledic, kot jih je za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas predvideva 56. člen ZDR-1 (transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas).
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravni interes – odločba Ustavnega sodišča – pogoji za denarno socialno pomoč – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – višina minimalnega dohodka – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Toženec ima glede na navedeno spremembo zakona prav, da mu ni mogoče odreči pravnega interesa za ponovno prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, saj bi v primeru, če bi izkazal, da izpolnjuje pogoje za prejem denarne socialne pomoči, lahko bil v celoti oproščen plačila sodne takse.
lastnost zavarovanca - verska skupnost - redovnik - Gibanje Fokolarov - poklicno opravljanje verske službe - pokojninska doba
ZPIZ-1 v 5. alineji 189. člena določa, da se v zavarovalno dobo šteje tudi čas, ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. 1. 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko dobo. Tožnik od 1. 10. 1977 do 17. 10. 1982 ni poklicno opravljal verske službe na območju Republike Slovenije, saj verska skupnost Marijinega dela - Gibanja fokolarov v obdobju od 1971 do 1973 še ni bila registrirana. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu kot članu Marijinega dela - Gibanja fokolarov – redovniku, ki je poklicno opravljal versko službo na območju Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas od 1. 10. 1977 do 17. 10. 1982, ni utemeljen.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 5, 5/2, 6. ZSSloV člen 58, 58/1. ZSPJS člen 3, 3/1. ZObr člen 98c.
dopust - plačilo dodatkov - vojska - opravljanje vojaške službe v tujini
Glede na 3. člen ZSPJS se tudi pripadnikom SV plača določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom (drugi odstavek), vendar se jim ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena s predpisi (tretji odstavek); v nasprotnem primeru se uporabljajo določbe predpisov kot sestavni del pogodbe o zaposlitvi, odločbe oziroma sklepa (peti odstavek). Zato tožniku od 1. 6. 2012 dalje, ko se je spremenila Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, tj. predpis, ki je določal višino tožnikove plače v času vojaške službe izven Republike Slovenije, tožena stranka z odločbo ni smela niti določiti niti izplačati plače v drugačni višini, kot je bila določena z Uredbo. Za tožnika je s 1. 6. 2012 neposredno začela veljati ureditev, kot je določena s spremembo Uredbe, ki velja za vse pripadnike SV, tudi tiste, ki v trenutku uveljavitve že opravljajo vojaško službo izven Republike Slovenije (po spremembi drugega odstavka 5. člena Uredbe se pripadniku med izrabo posebnega dopusta plača obračunava le v višini nominalne osnove brez dodatkov, prej pa se je obračunavala v višini nominalne osnove skupaj z dodatki).
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 75. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zavarovanci morajo sodno varstvo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljati v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (čl. 252/2 ZPIZ-1). Enako določbo vsebuje tudi ZDSS-1, ki v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba v sodno socialnem sporu lahko vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je vložil tožbo po preteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka, zato je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP, kot tudi glede na 75. člen ZDSS-1, tožba zakonito zavržena.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od določenega meseca dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je 36 mesečnih razlik v plači. Ker pa je tožeča stranka že v zahtevi za povračilo stroškov v umiku tožbe vrednost spornega predmeta določila na 20 mesečnih razlik v plači in po tej vrednosti tudi priglasila stroške postopka, bi sodišče prve stopnje o stroških postopka moralo odločati v okviru njene zahteve (1. in 3. odst. 163. člena ZPP).