ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080979
ZPP člen 151, 151/1, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 132, 187. ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZOdvT člen 41.
izgubljeni dobiček – nemožnost poslovanja zaradi sanacije objekta – pričakovan povečan obseg poslovanja – navadna škoda – pomanjkljiva trditvena podlaga – solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del – informativni dokaz – stroški postopka – predpravdni stroški – potrebnost stroškov
Informativni dokaz ne more nadomestiti potrebnih pravočasnih in relevantnih trditev stranke v postopku.
Kot zmanjšanje premoženja (navadna škoda) je treba oškodovancu priznati vsak strošek, ki ga ne bi imel, če do škodnega ravnanja ne bi prišlo. Pritožnica v prvostopenjskem postopku ni prerekala trditev tožnika, da je zaradi nemožnosti poslovanja v času sanacijskih del prišlo do izpada dohodka, zaradi česar je za kritje fiksnih stroškov morala pri banki najeti premostitveni kredit. Da je kot pravno priznano navadno škodo tožniku treba priznati bančne obresti za najeti kredit, zato ne more biti dvoma.
Predpravdnih stroškov materialno pravo ne priznava kot škodo, pač pa po prvem odstavku 151. člena ZPP le kot del pravdnih stroškov.
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti – obveznosti upravitelja – profesionalna skrbnost – razlogi za razrešitev upravitelja – razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – kršitev obveznosti upravitelja – poziv upravitelju k izjavi o razlogih za razrešitev – vročanje pisanj v varni elektronski predal – vročitev s fikcijo – vročilnica kot javna listina – opravičljivost razlogov za neprevzemanje sodnih pisanj iz varnega elektronskega predala – načelo hitrosti postopka
Dolžnost upravitelja, od katerega se zahteva profesionalna skrbnost, je, da poskrbi za sprejemanje sodnih pisanj tudi v času bolezni. Njegova naloga je, da si delo organizira tako, da stečajni postopek neovirano teče in da njegova začasna odsotnost ne predstavlja ovire za nemoten potek postopka. Drugačna naziranja bi bila v nasprotju z načelom hitrosti postopka.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja – denacionalizacija nepremičnine – stanovanje v solastnini
Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi tega, ker je toženka le solastnica – in ne izključna lastnica – stanovanja, na katero se nanaša pravica do odkupa na podlagi 117. člena SZ, tožnik nima pravice zahtevati sklenitve kupoprodajne pogodbe v solastninskem deležu, ki pripada toženki.
solastnina – upravljanje solastnikov s skupno stvarjo – redno upravljanje stvari – soglasje solastnikov – redno vzdrževanje stvari – nujna vzdrževalna dela
Glede na stanje objektov, ki ga opisuje predlagatelj (da se bo stanovanjska hiša, ki je že sama po sebi stara, brez strehe vsak čas podrla), bi moral že sam v predlogu (toliko bolj) pojasniti, katera so tista nujna vzdrževalna dela v smislu 4. odstavka 67. člena SPZ in navesti tudi dejstva, ki bi omogočila presojo ali gre sploh za posle rednega upravljanja.
dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Določitev osebe, na katero se registrira vozilo v primeru, če je to v lasti več oseb, je stvar upravnega in ne sodnega (zapuščinskega) postopka.
podjemna pogodba – popravilo dvigala – izračun z izrecnim jamstvom – dodatna dela – pojasnilna obveznost – posledica podjemnikove opustitve obveznosti obvestitve naročnika
Nedvomno je interes naročnika, poleg interesa da je posel opravljen ter da je opravljen v določenem roku, tudi interes, da cena, ki jo bo moral plačati za opravljen posel, ne preseže določenega zneska. Podjemnik mora zato obvestiti naročnika o okoliščinah, ki vplivajo na ceno (višino plačila) za opravljen posel. Podjemnik, ki krši svojo obveznost naročnika pravočasno obvestiti o teh okoliščinah, izgubi pravico zahtevati zvišanje plačila za opravljen posel, do katerega bi bil sicer, glede na dejansko opravljeno delo, upravičen.
oprostitev plačila sodne takse - predlog - pisan izjava - premoženjsko stanje - nepopolna vloga
O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki sodišču mora predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zgolj sklicevanje stranke na blokado transakcijskega računa oziroma, da to sodišče po uradni dolžnosti samo preveri, ne zadostuje za predlagano oprostitev plačila sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva tako premoženjsko kot finančno in likvidnostno stanje stranke. Če v tej zvezi izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1).
postopek za delitev solastnine – plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem – umik predloga - posplošena tržna vrednost nepremičnine
Sodišče lahko uporabi vrednotenje, izvedeno na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin (posplošena tržna vrednost), če udeleženci predujma niso pripravljeni založiti. Ker torej sodišče v zadevi lahko odloči, tudi brez dopolnjevanja postopka z izvedencem ali cenilcem (ki sta bila v postopku sicer že postavljena) je, glede na 36. člen ZNP, napačno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil.
povrnitev materialne škode - sanacija razpok na hiši
Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da zaradi nastalih razpok konstrukcijska stabilnost objekta in njegova varnost za bivanje nista zmanjšani, je strošek sanacije razpok tista škoda, ki je nastala tožniku zaradi izvedbe gradbenih del.
V sodni praksi je večkrat odločeno, da je besedno zvezo “po poteku roka” potrebno razlagati tako, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka.
Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena 27. 6. 2014, je naslednji dan, to je 28. 6. 2014 začel teči petnajstdnevni rok rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 12. 7. 2014, ki je bila sobota. Če je zadnji dan roka sobota ali nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Prvi delavnik je bil ponedeljek 14. 7. 2014 in tega dne bi tožena stranka morala vložiti pritožbo, da bi štela za pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082401
OZ člen 132.
povračilo stroškov za odpravo škode na dimniku in kanalizaciji - aktivna legitimacija - odgovornost za nastalo škodo - vzrok za nastanek škode
Stroške za odpravo škode je poravnal tožničin sin. Vtoževana škoda je torej nastala njemu in ne tožnici. S plačilom računov se je namreč zmanjšalo njegovo premoženje, medtem ko tožnica ni niti navajala, da ji je sin morebiti odstopil svojo terjatev do toženca. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek brez nadaljnjega zavrniti že zaradi pomanjkanja tožničine aktivne legitimacije.
Do poznejšega razpadanja dimnika je prišlo zato, ker pozidava zaključka dimnika nad streho ni bila v skladu s predvidenimi rešitvami proizvajalca dimnika. Za to napako pa ne odgovarja toženec, ki je bil zadolžen le za nadzor nad izvedbo strojnih inštalacij, ampak projektant in izvajalci gradbenega dela dimnika, ker bi morali pri gradnji uporabiti materiale, ki ne vpijajo vlage, pri lepljenju dimniških tuljav pa predpisano lepilo.
ugovor po izteku roka - vročanje ugovora v odgovor upniku - nov ugovor po izteku roka - pravica do izjave v postopku
Ob primerjavi vlog dolžnika z dne 8. 1. 2014, 12. 2. 2014 in 13. 2. 2014 z vlogo z dne 14. 5. 2014 je mogoče ugotoviti, da je kljub temu, da je v večjem delu vsebina teh vlog enaka in da v vseh vlogah dolžnik zatrjuje, da je svoje obveznosti do upnika poplačal v celoti, v vlogi z dne 14. 5. 2014 vendarle dodana tudi navedba, da je dolžnik kopijo potrdil o plačilih še isti dan poslal dolžnikovim pooblaščencem, izvršitelju in upniku. Do te navedbe, ki je pomembna za presojo dejstva, ali je dolžnik upnika seznanil s tem, na račun katere obveznosti plačuje zatrjevane zneske in za presojo ali je upnik mogel in moral vedeti, na račun katerih obveznosti dolžnik plačuje navedene zneske, pa se upnik v svoji vlogi z dne 27. 2. 2014 ni mogel izjaviti. Zlasti pa bi bilo potrebno upnika seznaniti z dejstvom, da je dolžnik poleg vlog z dne 8. 1., 12. 2. in 13. 2. 2014 podal tudi ugovor po izteku roka z dne 14. 5. 2014 z vidika dejstva, da je sodišče prve stopnje o prejšnjih dolžnikovih vlogah (ki so vsebinsko v večjem delu enake) odločilo s sklepom z dne 23. 5. 2014, in je tako sedaj izpodbijani sklep za upnika nedvomno predstavlja popolno presenečenje.
terjatev dediča – priznanje terjatev – sklep o dedovanju
Terjatve dedičev so stvar obligacijskega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih. Zapuščinsko sodišče jih lahko upošteva le, če dediči z njimi soglašajo.
obrekovanje – neresničnost dejstev – dejansko stanje
Samo če bi priča potrdila, da telefonskega razgovora, vsebino katerega je obdolženi povzel na sodišču, sploh ni bilo oziroma, da je bila njegova vsebina povsem drugačna in jo je obdolženemu tudi povsem drugače predstavil, bi obdolženi lahko bil spoznan za krivega kaznivega dejanja obrekovanja.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2. ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 374, 374/4.
nagrada upravitelju - nadomestilo za unovčenje stečajne mase - nagrada upravitelju za vnovčenje stečajne mase in razdelitev – neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika
Osnova za izračun nadomestila upravitelja za unovčenje stečajne mase in razdelitev je višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve. Ker premoženja dolžnika ni bilo mogoče unovčiti (prevzel pa ga tudi ni nobeden od upnikov, niti RS), upravitelj ni upravičen do nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080524
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/7. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 1-9, 3, 3-1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda zaradi uporabe viličarja – razlaga direktive – predhodna odločba sodišča EUR – običajna funkcija vozila – uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila – viličar
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je tako ključno, da je do predmetne nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji viličarja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
trditveno in dokazno breme - verodostojnost dokazil - uporaba plačilnih kartic - podpisovanje potrdil - vnos PIN kode
Okoliščina, da so dokazi enostranske listine, izdane s strani tožeče stranke, le-tem ne jemlje verodostojnosti. Večina listin, ki jim zakon podeljuje naravo verodostojne listine, je enostranskih. Tožena stranka pa ni navedla razlogov, zaradi katerih bi sodišče podvomilo v njihovo verodostojnost. Zgolj zaradi nestrinjanja z odločitvijo prvostopnega sodišča, ne da bi izkazala resne razloge za dvom v verodostojnost podatkov, ki jih listine tožeče stranke izkazujejo ali tehtne pomisleke zoper racionalno sprejemljivost argumentov prvostopnega sodišča, ne more uspeti.
Podpisovanje potrdil v skladu s pogodbo o uporabi plačilnih kartic je bilo namenjeno le preverjanju identitete kupca ter v posledici lažjega dokazovanja opravljenih nakupov. Obveznost vnosa PIN kode pri nakupu s plačilno kartico ima bistveno večjo dokazno vrednost kot (zgolj) podpisovanje potrdila, saj je nepooblaščen nakup lažje opraviti s ponareditvijo podpisa na potrdilu kot z zlorabo plačilne kartice, ki se lahko uporabi le s PIN kodo. Z vidika prodajnega mesta (tožeče stranke) se namreč kupec verodostojneje legitimira z vnosom PIN kode kot s podpisom potrdila o nakupu blaga.
Odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki je poslovna, pri kršitvi pojasnilne dolžnosti pa neposlovna - deliktna.
Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Seznanjenost izvedenca z operacijo neposredno po njej kaže na to, da izvedenskega mnenja o zatrjevani medicinski napaki pri operaciji ne more podati tako, da bi bil ohranjen videz nepristranskosti.
Pacientovi izjavi, ki je bila realizirana, samo zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca) ni mogoče odrekati veljavnosti.