dedna izjava - izjava prave volje - med dediči sporno dejstvo
Iz pritožnikove pisne izjave z dne 31. 3. 2014 izhajajo trditve o dejstvu, da je izjavo z dne 28. 6. 2013 dal v zmoti, da ni odražala njegove prave volje. S tem je nastalo sporno dejstvo o tem, ali je bila pritožnikova izjava z dne 28. 6. 2013 obremenjena z napako volje, s tem dejstvom pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo in ni ugotavljalo, ali je to dejstvo sploh sporno med dediči. Posledično ni uporabilo določb 210. člena ZD in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom o dedovanju razglasilo pritožnika za dediča.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja – denacionalizacija nepremičnine – stanovanje v solastnini
Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi tega, ker je toženka le solastnica – in ne izključna lastnica – stanovanja, na katero se nanaša pravica do odkupa na podlagi 117. člena SZ, tožnik nima pravice zahtevati sklenitve kupoprodajne pogodbe v solastninskem deležu, ki pripada toženki.
pravica do pogodbene kazni - kršitev izpolnitvenega ravnanja - zamuda - vzrok za zamudo - postavitev montažne hiše v roku - dodatna dela
Pogodbi zvesta stranka pridobi pravico do pogodbene kazni, če druga pogodbena stranka krši njeno izpolnitveno ravnanje na način, za katerega je dogovorjena pogodbena kazen (zamuda z izpolnitvijo) in če so glede te kršitve izpolnjene splošne predpostavke odgovornosti pogodbene stranke za kršitev.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VSL0082400
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 25. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - originarna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - soglasje lastnika - pravni posel - nova stvar - sprememba identitete osnovne zgradbe
V pravdi za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je vedno pasivno legitimiran upnik, ki je nasprotoval ugovoru tretjega v izvršilnem postopku zoper dolžnika, in zaradi česar je izvršilno sodišče ugovor tretjega zavrnilo. Tožnica tožbe ni uperila zoper izvršilnega upnika, pač pa le zoper toženca kot izvršilnega dolžnika. Slednji pa je lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zajet (poleg izvršilnega upnika), če tudi sam izpodbija lastninsko pravico tretje osebe na zarubljenih stvareh. Za to pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica namreč izrecno navaja, da toženec (izvršilni dolžnik) njenemu tožbenemu zahtevku ne nasprotuje.
Dejstva o zatrjevanih vlaganjih še ne utemeljujejo zahtevka za ugotovitev solastninske pravice tožnice na vtoževanih nepremičninah. Glede na časovni okvir zatrjevanih vlaganj (od 1976 do 2002) bi bilo treba tožbeni zahtevek presojati bodisi po pravilih ODZ o gradnji na tujem svetu bodisi po ZTLR, ki je omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji ob soglasju lastnika stvarui bodisi s pravnim poslom bodisi originarno, če je z vlaganji nastala nova stvar v smislu določil o gradnji na tujem svetu.
Na podlagi zatrjevanih vlaganj bi moral bodisi nastati nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali pa bi se morala spremeniti sama identiteta osnovne zgradbe. Če je prišlo le do povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in (ali) izboljšanja bivalnih razmer, hiša pa je ohranila prvotni namen, ne gre za novo stvar in stvarnopravni zahtevek ni utemeljen
Glede na to, da ZST-1 narekuje ločeno vodenje listin in odločb, izdanih v postopku odločanja o predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je ta sklep fizično ločen od odločitve o pritožbi zoper sodbo.
Pritožba opozarja le na dejanske dohodke, pri presoji o upravičenosti oprostitve pa je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano tudi dejstvo, da je tožnica lastnica nepremičnine, ki je ne uporablja za bivanje.
Stroške, ki sta jih imela pritožnika s pripravo ponudbe in nastopanjem v postopku javnega naročanja toženca, bi bilo mogoče opredeliti kot škodo šele, če bi toženec pri sklepanju pogodbe ravnal protipravno.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – ekonomski interes – obstoj ekonomskega interesa – zavrženje tožbe – prepozna zahteva za posestno varstvo – subjektivni rok
Vprašanje izročitve novega ključa potrjuje obstoj ekonomskega interesa za posestno varstvo že v času menjave ključavnice. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za pričetek teka subjektivnega roka, v katerem bi morali zahtevati sodno posestno varstvo.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057323
OZ člen 178, 179, 179/1.
razžalitev v tisku – svoboda izražanja – mediji – objava mnenja – kršitev osebnostnih pravic – satira – satiričen stil pisanja – odprta javna razprava – zadeva javnega pomena – tema v javnem interesu – javna osebnost – vrednostna sodba – zaničevanje – kazensko pravo – kaznivo dejanje - demokratična družba
Pri presoji, ali je tožena stranka z objavo spornega članka prestopila pravno dopustnih meja svobode izražanja, je treba upoštevati, da je avtor v obravnavanem prispevku svoje mnenje (kot odziv na aktualen družbeno politični dogodek) izrazil s svojim specifičnim, satiričnim stilom pisanja.
Na podlagi 4. odstavka 11. člena ZST-1 lahko sodišče delno oprosti plačila sodne takse tudi pravno osebo (ali ji odloži plačilo te takse oziroma naloži njeno obročno plačilo) za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma če teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker je tožeča stranka (pravna oseba) v izjavi o premoženjskem stanju zapisala, da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijski račun (med opombami pa ni opisala nikakršnih okoliščin, ki bi natančneje pojasnjevale njeno materialno stanje) in ker iz podatkov AJPES-a izhaja, da tožeča stranka nima blokiranega transakcijskega računa, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo celotne naložene sodne takse, oziroma da teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
verodostojna listina kot dokaz - nadaljevanje postopka kot z nepopolno tožbo - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu
Kolikor pritožba meni, da navedena dokazna listina “pregled stanja po komitentu” ni verodostojna listina, bi takšen ugovor morala podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa tega ni, kasnejši očitki o tem so prepozni, saj se po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi postopek nadaljuje kot s (nepopolno) tožbo in sodišče se ni dolžno opredeljevati do dokazne listine, ki ni bila prerekana kot verodostojna listina, v vsakem primeru pa ta dokazna listina dobi značaj dokazne listine kot vsaka druga, ki jo stranki predložita v spis in značaj verodostojne listine, kot se zahteva za vložitev predloga za izvršbo, postane procesno nepomembno.
Sodišče prve stopnje je z odmero zneska 20.000,00 EUR odškodnine od zahtevanih 30.000,00 EUR zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na vse okoliščine primera in tudi pričakovano življenjsko dobo je tožnikov zahtevek iz tega naslova v celoti utemeljen.
pravica do popravka in odgovora – objava popravka – vsebina popravka
Presoja dopustnosti popravka zahteva presojo izpolnjevanja meril glede dopustnosti vsebine popravka za vsak njegov posamezni del, kar omogoča končno presojo, ali je popravek tudi kot celota ustrezen ob upoštevanju zakonskih predpostavk.
obseg zavarovalnega kritja - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila
Do nesreče je prišlo v fazi priklapljanja balirke na traktor pri vzratni vožnji traktorja,kateri bi sledil še transport do lokacije, kjer bi se opravljalo baliranje, zato je pravilen zaključek sodišča, da je bil traktor v tej fazi še v funkciji prevoznega sredstva, zato je podano jamstvo tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje tako omogočajo zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila.
Izjava banke o „razdoru pogodbe“ po 10. členu kreditne pogodbe nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja.
nepošteni posestnik – uporabnik – stroški zaradi olepšave stvari – olepšava stvari – pravica do ločitve – ius tollendi – uporabnina – deljiva obveznost - obresti
Tako nepošteni posestnik po SPZ kot uporabnik po OZ nimata pravice do povračila stroškov zaradi olepšave stvari. Poslikave po svojem bistvu predstavljajo ravno takšne stroške, in ne koristne, kot to razlogujeta toženca. Koristni stroški so zgolj tisti, ki sicer niso bistveni za obstoj stvari, povečujejo pa njeno uporabnost. Stroški zaradi olepšave pa so tisti, ki izboljšajo estetski videz po subjektivnem prepričanju posestnika oziroma uporabnika. Upoštevajoč tudi neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen izdelave freske okrasitev prostora, ki je bil pravzaprav prostor Združenja ..., ki je tam prirejalo koncerte, razstave in celo šolo slikanja, ne more biti dvoma, da poslikave ne predstavljajo koristnih, temveč stroške zaradi olepšave, za katere ima posestnik oziroma uporabnik zgolj pravico do ločitve (ius tollendi).
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku je tožena stranka vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V času odpovednega roka je s tožnikom sklenila sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je tožnik podpisal sporazum, ne da bi ga prebral in opustil potrebno skrbnost, nosi sam posledice svojega ravnanja. Pravdni stranki sta se odločili za možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, kar ni nedopustno in v nasprotju s prisilnimi predpisi, niti ni šlo za kakršnokoli silo, grožnjo ali zmoto na strani tožnika. Zato izpodbijani sporazum ni ničen.
pravni interes za pritožbo – ustavitev izvršbe – nedovoljena pritožba – ugovor po izteku roka
Z odločitvijo pod točko 2 in 3 sklepa je sodišče prve stopnje razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, to je pri izvršbi na nepremičnine zaznambo sklepa in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi, pri izvršbi na delež družbenika pa izbrisno zastavno pravico. Navedene odločitve so dolžniku v korist, saj ugodnejše odločitve v tej fazi postopka zase ne more doseči, zato nima pravnega interesa za razveljavitev tega dela sklepa, posledično pa je njegova pritožba nedovoljena.
V konkretnem primeru je mogoče ustaviti le izvršbo, ne pa izvršilnega postopka, saj mora sodišče prve stopnje odločati še o ugovoru po izteku roka, za to odločanje pa ima dolžnik pravni interes, saj zatrjuje, da bo v primeru uspeha vložil predlog za nasprotno izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082450
OZ člen 2, 3. SPZ člen 33.
motenje posesti - motilno ravnanje - odvoz osebnega vozila - pogodba o leasingu - odpoved pogodbe - posledice odpovedi - izguba pravice uporabe - odvzem predmeta - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - kogentne določbe
Za primer odpovedi pogodbe je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da leasingojemalec izgubi pravico uporabe predmeta leasinga; da je dolžan takoj vrniti predmet leasinga; če tega ne stori, vnaprej pooblašča leasingodajalca za odvzem predmeta leasinga. V skladu z navedenim je bila toženka upravičena vozilo zaseči, na možnost takšnega postopanja je bil tožnik opozorjen in ga je tudi vnaprej sprejel. Takšen dogovor je v skladu s svobodo urejanja pogodbenih razmerij in ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi ali moralo.