predlog za izločitev sodnika - dopustnost pritožbe - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - izločitveni razlogi - smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku
Zoper sklep, s katerim je v izvršilnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, je dovoljena posebna pritožba.
DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013542
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 26, 26/1.
sodna taksa - umik pritožbe - plačilo sodne takse
Tožnik v roku 15 dni od prejema plačilnega naloga (pa tudi ne kasneje) takse za pritožbo ni plačal in tudi ni vložil vloge za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je zaradi neplačila sodne takse, pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP).
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna razpolaganja - darilna pogodba - subjektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojnost domneve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oz. neučinkovito zaradi varstva upnikov.
pravni interes za pritožbo – ustavitev izvršbe – nedovoljena pritožba – ugovor po izteku roka
Z odločitvijo pod točko 2 in 3 sklepa je sodišče prve stopnje razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, to je pri izvršbi na nepremičnine zaznambo sklepa in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi, pri izvršbi na delež družbenika pa izbrisno zastavno pravico. Navedene odločitve so dolžniku v korist, saj ugodnejše odločitve v tej fazi postopka zase ne more doseči, zato nima pravnega interesa za razveljavitev tega dela sklepa, posledično pa je njegova pritožba nedovoljena.
V konkretnem primeru je mogoče ustaviti le izvršbo, ne pa izvršilnega postopka, saj mora sodišče prve stopnje odločati še o ugovoru po izteku roka, za to odločanje pa ima dolžnik pravni interes, saj zatrjuje, da bo v primeru uspeha vložil predlog za nasprotno izvršbo.
Namen ločitve zapuščine od premoženja dedičev je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženih dedičev. Izkazan mora biti verjeten obstoj terjatve proti zapustniku in pogoj, da bi bili dediči prezadolženi.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081892
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
neposredno plačilo podizvajalcu - ugovor res iudicata - priznana terjatev v stečajnem postopku - pravni interes
Ugovor pravnomočno razsojene stvari je utemeljen le, kadar nastopata v isti zadevi isti stranki in je v obeh zadevah podana tudi istovetnost zahtevkov. Ker je bila v stečajnem postopku kot navadna terjatev priznana terjatev tožnice s strani druge družbe (in ne toženke v tem postopku), očitek kršitve "res iudicata" ni utemeljen.
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZJN-2 člen 22, 22/7. ZPVPJN člen 15, 15/1, 31, 31/5, 38, 38/1.
odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - državna revizijska komisija - odškodninska odgovornost DRK – ponovni vpogled v ponudbeno dokumentacijo – dopolnitev revizijskega zahtevka – neenakopravno obravnavanje ponudnikov
Protipravnost ravnanja DRK (ali drugih državnih organov) mora biti očitna, v smislu samovoljnosti oziroma arbitrarnosti odločanja. Ni podana protipravnost v primeru vsakršne napačne razlage pravnih pravil, pač pa le namerne napačne razlage ali neuporabe povsem jasnega določila zakona. Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali drugačne razlage pravnega predpisa državnim organom še ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, če je njihova razlaga v okviru pooblastil, ki jih imajo za svoje odločanje. Pojem protipravnosti je izkazana zlasti v situacijah kot so: 1) nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, 2) neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, 3) grobo kršenje pravil postopka, 4) napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka), ter druge podobne kvalificirane kršitve.
Za presojo protipravnosti ravnanja (tako sodnikovega kot tudi ravnanja državnega organa) je odločilno, ali se je sodnik oziroma oseba, zaposlena v okviru državnega organa, v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde, ki veljajo za opravljanje njegove službe. Ta standard obenem opredeljuje okvir za presojo protipravnosti ravnanja. Ker sodišče, ki odloča v odškodninskem sporu zoper državo, ni funkcionalno nadrejeno državnim organom (niti DRK), njegova naloga (tudi zato) ni podrobna analiza posameznih ravnanj ali opustitev ter vrednotenje razčlenjenega postopka, pač pa presoja, ali je postopanje organa, upoštevaje vse okoliščine primera (gledano kot celote), zadostilo zahtevanim standardom.
Dopolnitev revizijskega zahtevka je bila pravočasna in popolna, saj zakon zahtevka za odločitev o reviziji (petitornega zahtevka) ne določa kot obvezne sestavine revizijskega zahtevka.
izpraznitev stanovanjske hiše - nakup nepremičnine na javni dražbi - uporaba brez pravne podlage - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - dobrovernost - izpodbijanje dobrovernosti
Tožnica je v letu 2003 kupila nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku na osnovi vpisanih zastavnih pravic, toženec pa je kupil solastniški delež v letu 2001 - v času, ko so že potekali izvršilni postopki v zvezi s prodajo te nepremičnine, pri čemer je bil s tem seznanjen. Tako ni dvoma, da toženec ni bil dobroveren.
V primeru, ko je nično le posamezno določilo pogodbe, ostala pogodba pa je ostala v veljavi, je nujna prilagoditev nedopustne klavzule v dopustno. V primeru ničnosti določila o višini plačila v mandatnem razmerju ima mandatar pravico do plačila za svoj trud in pravico do povrnitve stroškov.
preložitev naroka – pogoji za preložitev naroka – zdravniško opravičilo – nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba – kršitev pravice do poštenega sojenja
Sodišče prve stopnje bi lahko preložilo narok za glavno obravnavo le, če bi toženec svojo odsotnost opravičeval z nenadno in nepredvidljivo boleznijo ali poškodbo, ki mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in kar bi moral dokazati z zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Toženec pa navedene okoliščine ni niti dokazoval. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o kršitvi pravice do poštenega sojenja, ker naj bi sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo v toženčevi nenavzočnosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078501
OZ člen 33, 190, 394. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
postopek zavarovanja terjatve - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - predmet izpolnitve predpogodbe - sklenitev glavne pogodbe - zamuda prekluzivnega roka zahtevati izpolnitev predpogodbe - vrnitev prejete kupnine - uveljavljanje plačila iz naslova kondikcije - uveljavljanje plačila iz naslova odškodninske odgovornosti - dve različni pravni podlagi - solidarna odgovornost
Ni solidarne odgovornosti v primeru, ko se od ene stranke zahteva plačilo iz naslova kondikcije, od druge stranke pa iz naslova odškodninske odgovornosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori po meničnem pravu - rok za ugovor - pravni pouk - obrazloženost ugovora
Za presojo potrebne obrazloženosti ugovora in tudi (zmožnost konkretne obrazložitve) sklepa o ugovoru v postopku na podlagi menice je po presoji višjega sodišča pomembno zlasti naslednje. Upnik je v tem primeru uporabil postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, v katerem k predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina. Upnik se ni odločil za postopek na podlagi priložene menice po 41a. členu ZIZ. Ker listine v tem postopku niso bile priložene in posledično vročene dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi, se torej kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče bolje obrazložiti, kateri od ugovornih razlogov so bili v tem primeru upoštevni. Glede na postopek, ki ga je upnik v tem primeru izbral, je dolžniku tako breme mogoče naložiti šele v nadaljnjem, kontradiktornem postopku, v katerem se bo presojalo, kateri so tisti ugovori po meničnem pravu, ki jih dolžnik, glede na njegovo mesto na menici in glede na položaj upnika iz menice, sploh lahko učinkovito uveljavlja.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-4, 52/1-5, 52/1-12, 53, 54. ZOFVI člen 92, 92/1, 92/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - vzgoja in izobraževanje
Tožnica (vzgojiteljica predšolskih otrok) ob sklenitvi spornih pogodb o zaposlitvi za določen čas ni izpolnjevala vseh zakonsko predpisanih pogojev za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas (ni imela opravljenega strokovnega izpita; tretji odstavek 92. člena ZOFVI), zato ni moglo priti do transformacije delovnega razmerja.
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - velikost dednih deležev - spor o vrednosti daril
Med dedinjama je nastal spor o vrednosti darila, zato je bila prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo potrebna, saj gre za vprašanje dejanske narave, od katerega je odvisna velikost dednih deležev.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082423
SPZ člen 267. ZZK člen 22. ZIZ člen 64, 65, 65/1.
izločitvena pravda - nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odsotnost zemljiškoknjižnega vpisa - učinki sklenitve pogodbe - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - veljavnost razpolagalnega pravnega posla - obličnost - overitev podpisa - lastninska pravica v pričakovanju - dobroverni kupec - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - nepristnost pogodbe - sklenitev veljavnega pravnega posla pred zaznambo sklepa o izvršbi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
V sodni praksi je utrjeno stališče, da so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Ob upoštevanju stališč Ustavnega sodišča in teorije temelji to stališče na razumevanju, da vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, nima (več) absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem, se pravi izročitev zemljiškoknjižnega dovolila z notarsko overjenim podpisom prenositelja, že opravljen (nedobroverne osebe). Okoliščina, ali je upnik, ki je pridobil zastavno pravico v izvršilnem postopku, vedel za dolžnikovo razpolaganje z lastninsko pravico, ni pomembna.
Overitev podpisa po tedanjih predpisih ni bila predpostavka veljavnosti razpolagalnega pravnega posla.
Toženčeva obveznost temelji na listini, kreditni pogodbi, iz katere jasno izhaja, da mu je pokojni denar posodil. Drugačen dogovor, kot ga zatrjuje toženec, namreč dogovor o vlaganju v družbo D., brez izročitve denarja, iz vsebine sporne pogodbe ne izhaja. Predvsem pa ni razumno, da bi takšen dogovor pogodbenika zapisala v obliki posojilne pogodbe. Dovoljšnjo oporo za ugotovitev, da je bila sklenitev pogodbe posledica daljše obdobje trajajočega medsebojnega poslovanja toženca in pokojnega pravnega prednika tožnikov, ki sta se vsak zase tudi ukvarjala s posojanjem denarja, je imelo sodišče tako v izpovedbi prve tožnice in zaslišanih prič, kot tudi v izpovedbi samega toženca.
regulacijska začasna odredba - sklepčnost predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Če je upnikom z nastavljanjem cvetličnih korit na njihov edini dostop le-ta preprečen, ni možno zanikati, da utegne nastati nenadomestljiva škoda oziroma ta nastaja.
stranska intervencija - pravni interes - zavarovalnica - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost
V času škodnega dogodka tožena stranka pri zavarovalnici ni imela zavarovane svoje odgovornosti. Ker zavarovalnica nima pravnega interesa za vstop v pravdo, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, da zavarovalnici ne dopusti stranske intervencije na strani tožene stranke, pravilen.
predhodna odredba - narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravočasni ugovor zoper sklep o zavarovanju - ugovor po izteku roka
Razveljavitev 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki je veljala v času izdaje sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 3. 7. 2014, ni mogoče šteti kot dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev oziroma njen obstoj, temveč ta razveljavitev zakona vpliva na materialnopravno presojo narave sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ki je bil razveljavljen v dovolitvenem delu na podlagi pravočasnega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi. Naknadna sprememba pravne podlage ne omogoča ponovnega sojenja v zadevi, v kateri je že bilo pravnomočno odločeno na podlagi pravne podlage, kakršna je veljala v času prvega sojenja. Iti mora za naknadni nastanek pravno relevantnih dejstev (torej tistega, kar spada v spodnjo premiso sodniškega silogizma). Tudi pri naknadni spremembi sodne prakse ne gre za na novo nastala pravna dejstva.
nepošteni posestnik – uporabnik – stroški zaradi olepšave stvari – olepšava stvari – pravica do ločitve – ius tollendi – uporabnina – deljiva obveznost - obresti
Tako nepošteni posestnik po SPZ kot uporabnik po OZ nimata pravice do povračila stroškov zaradi olepšave stvari. Poslikave po svojem bistvu predstavljajo ravno takšne stroške, in ne koristne, kot to razlogujeta toženca. Koristni stroški so zgolj tisti, ki sicer niso bistveni za obstoj stvari, povečujejo pa njeno uporabnost. Stroški zaradi olepšave pa so tisti, ki izboljšajo estetski videz po subjektivnem prepričanju posestnika oziroma uporabnika. Upoštevajoč tudi neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen izdelave freske okrasitev prostora, ki je bil pravzaprav prostor Združenja ..., ki je tam prirejalo koncerte, razstave in celo šolo slikanja, ne more biti dvoma, da poslikave ne predstavljajo koristnih, temveč stroške zaradi olepšave, za katere ima posestnik oziroma uporabnik zgolj pravico do ločitve (ius tollendi).