Delodajalec z enostransko objavo na oglasni deski o znižanju plač za 5 % ne more spremeniti predhodno sklenjenega ustnega dogovora o obračunavanju plač. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZPIZ-2 člen 149, 149/1, 411.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - brezposelna oseba
ZPIZ-2A v 6. členu določa, da se lahko zavarovanec iz 3. člena ZPIZ-2A (tj. zavarovanec, ki je bil do 31. 12. 2012 prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje), ki se je od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A (tj. 7. 5. 2013) odjavil iz obveznega zavarovanja, v roku 30 dni od uveljavitve ZPIZ-2A (torej do 7. 6. 2013) ponovno prijavi v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji, določenimi v 3. in 8. členu tega zakona. Tožnik je 18. 7. 2013 vložil zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je vpisana v evidenco pri ZRSZ v obdobju od 1. 1. 2013. S tem je zamudil 30 dnevni rok za vložitev zahteve iz 6. člena ZPIZ-2A (rok se iztekel 7. 6. 2013), zato je bila njegova zahteva zakonito zavržena (3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP).
Od tretjega, ki je sprejel izpolnitev brez pravne podlage, lahko le dolžnik zahteva vrnitev izpolnjenega z obogatitvenim zahtevkom.
Prva toženka v obravnavani pritožbi upravičeno opozarja, da je v razmerju med tožečo stranko in prvo toženko podana odsotnost elementa prikrajšanja tožeče stranke, kar pomeni, da ni pogojev za ugoditev primarnemu tožbenemu zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023309
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-6, 211, 211/1, 283, 283/4. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/2, 387.
kršitev kazenskega zakona – stek kaznivih dejanj – enotna kazen – izrek enotne kazni, ko sodišče za nekatera kazniva dejanja v steku določi kazen zapora, za druga kazniva dejanja pa denarne kazni – goljufija – kriva ovadba – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je obdolžencu v okviru pogojne obsodbe za prvo kaznivo dejanje določilo zaporno kazen, za drugo kaznivo dejanje pa denarno kazen, ni pa uporabilo določb o steku iz 53. člena KZ-1 in obdolžencu ni določilo enotne kazni, kršilo kazenski zakon (5. točka 372. člena ZKP).
Navedeno kršitev kazenskega zakona je pritožbeno sodišče odpravilo po uradni dolžnosti tako, da je skladno z določbo 6. točke 2. odstavka 53. člena KZ-1 določeno denarno kazen prištelo k določeni kazni zapora in je v tem obsegu denarna kazen dobila naravo stranske kazni.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4. ZDR člen 147.
plačilo razlike plače - dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - višina dodatka - kolektivna pogodba - vojska - posebni delovni pogoji - ruski turnus
Dodatek za delo v izmeni pripada delavcu za čas, ko dejansko opravlja izmensko delo, prav tako mu za čas dejanskega dela ponoči pripada tudi dodatek za nočno delo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013383
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev osebnostnih pravic - pravica do časti in dobrega imena - pravica do lastne podobe
Dejanje tožene stranke, tj. siljenje tožnika v kršitev pogodbe o zaposlitvi z izplačilom denarja na roke, ni bilo niti dopustno niti zakonito, vendar kljub temu nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Odrejanje del, ki ne sodijo v delokrog vodje proizvodnje, nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. V primeru tožene stranke gre za podjetje z malo zaposlenimi, kjer je občasno treba opraviti kakšno delo, ki ne sodi v naloge po pogodbi o zaposlitvi. Zato toženi stranki ni mogoče očitati trpinčenja na delovnem mestu.
nova stvar - skupno premoženje - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice
Ker je tožnik z delom in sredstvi ustvaril novo stvar, je v skladu z določbami 25. člena ZTLR pridobil tudi pravico na zemljišču in tudi na tistem manjšem delu, ki ni bil v lasti žene.
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
O kršitvi prepovedi sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je mogoče govoriti samo tedaj, ko gre za isto kaznivo dejanje z vsemi modalitetami, storjeno v istih krajevnih in časovnih okoliščinah. Kadar pa se obtožbeni očitek nanaša na dve izvršitveni obliki, ki nista bili storjeni v istih krajevnih in časovnih okoliščinah, pa sodišče kazenski postopek zaključi le za eno izvršitveno obliko, drugemu sodišču, ki pa obtoženca obravnava in spozna za krivega za drugo izvršitveno obliko, sicer enako kvalificiranega kaznivega dejanja, kršitve načela prepovedi ne bis in idem ni mogoče očitati.
zastaranje taksne obveznosti - sodna taksa za sodbo - razveljavitev sodbe - plačilo sodne takse za sodbo v ponovljenem postopku
Taksna obveznost je predvidena za izdajo vsake prvostopenjske sodbe, le način njenega izračuna je v primeru, ko je bila za predhodno sodbo taksna obveznost že plačana, drugačen.
ZIZ člen 29b, 46, 46/1, 138, 138/1. ZPP člen 343, 343/4.
odsotnost dolžnikovega pravnega interesa za pritožbo – ugotovitvena odločba o zaključku postopka
V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je izvršilni postopek končan iz razloga, ker je banka - dolžnikov dolžnik sodišče obvestila, da je upnikovo terjatev v celoti poplačala. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe. Z izpodbijano odločitvijo se zoper njega ne bo nadaljeval postopek prisilne izterjave. Sprejeta odločitev je zato izključno v njegovo korist.
Toženec je invalidsko pokojnino odmeril v višini 79 %, ker je upošteval, da je pri tožnici datum nastanka invalidnosti 1. 9. 2011. V takšnem odstotku je invalidsko pokojnino odmeril od pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač oz. osnov zavarovanja iz obdobja 1981 do leta 1998 oziroma, ker tožnica ni dosegala pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, ji je odmeril invalidsko pokojnino od najnižje pokojninske osnove. Na podlagi 76. člena v zvezi z 200. členom ZPIZ-1 je bil odmerni odstotek v višini 79 % določen na podlagi dejanske in prištete dobe. Na podlagi invalidske pokojnine, odmerjene v takšnem odstotku od najnižje pokojninske osnove, je sodišče prve stopnje tudi pravilno določilo delno invalidsko pokojnino in sicer v višini 50 % od zneska 435,41 EUR, to je 217,70 EUR, ter ta znesek skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZPIZ-1 povečalo za 30 %, tako da znaša delna invalidska pokojnina 283,01 EUR, kot jo je pravilno določil in tožnici priznal toženec z izpodbijanima odločbama.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013411
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 153, 153/3, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - streljanje z avtomatsko puško - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - ekskulpacijski razlogi - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Na vojaškem usposabljanju se je poškodoval pri streljanju z avtomatsko puško, ker mu je padel čepek iz levega ušesa, zaradi močnega poka pa je prišlo do poškodbe sluha na levem ušesu. Avtomatska puška predstavlja nevarno stvar, streljanje z avtomatsko puško na vojaškem usposabljanju pa je nevarna dejavnost. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
ZPP člen 86, 86/3, 91, 91/1, 108, 108/1, 333, 374.
zavrženje vloge - pritožba - redno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo
Zoper pravnomočni procesni sklep pritožbenega sodišča je ponovno vložena pritožba. Pritožba kot redno pravno sredstvo je v skladu s 333. členom ZPP dovoljena le zoper prvostopenjske sodne odločbe, zato bi bila lahko z izpodbijanim sklepom kot nedopustna na temelju 343. člena ZPP, zavržena že iz tega razloga.
Ker pa je zoper pravnomočne sodne odločbe mogoče uveljavljati tudi izredna pravna sredstva, je bil tožnik s sklepom pozvan, da se izjasni, ali jo je šteti kot revizijo ter sočasno opozorjen, da je morebitno izredno pravno sredstvo v odrejenem roku potrebno vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik. Vloga, ki je na sodišče prispela, ni bila dopolnjena v skladu z navedenim sklepom sodišča. Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je zato zakonito zavržena na podlagi 1. odstavka 91. člena citiranega ZPP.
stroški izvršitelja - smrt izvršitelja - prevzemnik - potrebni stroški
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju pravilno oprlo na določbo 44.a člena ZIZ, pravilno navedlo, da je temeljno pravilo pri izbiri izvršitelja volja upnika. Upnik je svojo voljo o tem, kdo naj bo izvršitelj, izjavil takoj po smrti določenega izvršitelja, preden je zbornica določila novega izvršitelja in še preden je ta prevzel spise.
obseg zapuščine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost.
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost v okviru njegovega poklica avtomehanik. Pri njem ni prišlo do poklicne invalidnosti. Tožnik še naprej lahko opravlja določena dela z omejitvami. Za opravljanje takšnih del pri tožniku ni potrebna poklicna rehabilitacija. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080525
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/1. OZ člen 104, 104/1, 680, 680/3, 680/4.
spor majhne vrednosti – priznana dejstva – neprerekana dejstva – sodba brez izvedbe naroka – rok za izpolnitev obveznosti – zamuda upnika – fiksna pogodba - razveza pogodbe
Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku.
Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.
Upoštevajoč obseg izvedenskega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnima izvedencema ter odgovorov, podani izvedenski mnenji ni mogoče šteti za zahtevni, temveč za manj zahtevni. V dani zadevi ne gre za kompleksno tožnikovo zdravstveno problematiko, temveč na odgovore na razmeroma enostavna vprašanja, na katera je prvi izvedenec lahko odgovoril, drugi izvedenec pa mnenja ni mogel podati, ker ni imel relevantnih podatkov.
Pritožnica upravičeno poudarja, da sodišče prve stopnje ob ugotavljanju pravočasnosti njenega plačila sodne takse (za postopek na prvi stopnji) ni (pravilno) uporabilo določbe 6.b člena ZST-1. V skladu z njo se namreč pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oz. 34.a člena (istega) zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka, česar pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Glede na ugotovljeno tožnikovo zdravstveno stanje je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu v zvezi s tem tudi priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami. Za razvrstitev v II. oziroma celo v I. kategorijo invalidnosti ter za priznanje pravice do invalidske pokojnine namreč niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Tožnik je namreč še vedno v okviru svojega poklica z določenimi omejitvami zmožen opravljati drugo ustrezno delo.