sprememba delodajalca - prevzem delavca - poslovodni organ
V primeru pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja je delodajalec prevzemnik dolžan prevzeti vse zaposlene delavce, ne glede na njihov status, torej tudi poslovodne oziroma vodilne delavce, zaposlene v prevzetem obratu oziroma delu podjetja.
Na podlagi prenosa opravljanja dejavnosti bi moral delodajalec prevzemnik prevzeti vse delavce delodajalca prenosnika, tudi tožnika, čeprav je delal kot poslovodja in namestnik direktorja. Ker zakon pri spremembi delodajalca ne loči med poslovodnimi in ostalimi delavci je njegov tožbeni zahtevek za prevzem k delodajalcu prevzemniku (drugotoženi stranki) utemeljen.
prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker se je tožnik z dejstvom, da mu je delovno razmerje prenehalo, seznanil najkasneje, ko je prejel zaključeno delovno knjižico, je tožba, vložena po izteku trideset dni od tedaj, prepozna in jo je potrebno zavreči - ne glede na dejstvo, da je naknadno toženi stranki podal zahtevo, naj mu izda določeni akt v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - prisilna poravnava
Pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnica na podlagi načrta finančne reorganizacije sklenila s toženo stranko po potrjeni prisilni poravnavi, ni nezakonita, saj je iz priloge načrta razvidna predvidena ureditev delovnih mest, ki dokazuje, da je bilo izvrševanje tožničinega dela predvideno le še določen čas.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ob začetku stečajnega postopka, ki jo stečajni upravitelj poda na podlagi 103. člena ZDR, ni pravna posledica začetka stečajnega postopka, ki bi nastopila po samem zakonu. Zaradi tega ni upoštevna določba 6. odstavka 172. člena ZPPSL, da bi z ustavitvijo stečajnega postopka zaradi potrjene prisilne poravnave prenehala veljati odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožnici s strani stečajnega upravitelja.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno, da bi tožena stranka kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja predhodno konkretizirala v splošnem aktu.
Pri zlorabi družbe se upošteva vsako oškodovanje upnikov.
Dejanja družbenikov lahko nasprotujejo pravnemu redu ali tudi poslovnim običajem, ali poslovni morali. Npr. prenehanje poslovanja družbe in prenos poslovanja na drugo osebo, brž ko bi morala družba doplačati svoje dolgove.
ZOFVI člen 48, 48. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vzgoja in izobraževanje - sodno varstvo - rok - reintegracijski zahtevek - zavrženje tožbe
V skladu z 48. členom ZOFVI je imela tožnica na izbiro, da bodisi v roku 30 dni po prejemu odpovedi pogodbe o zaposlitvi neposredno uveljavlja sodno varstvo, bodisi da v roku 8 dni vloži pritožbo na svet tožene stranke in da šele zoper odločitev sveta tožene stranke v nadaljnjih 30 dneh vloži tožbo. Ker se je tožnica zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi pritožila, je rok za vložitev tožbe začel teči šele z dnem, ko ji je bil vročen sklep sveta tožene stranke. Ker je bila tožba vložena po izteku 30 dnevnega roka od vročitve sklepa sveta, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (1. odstavek 274. člena ZPP). Vendar pa je pri tem zmotno zavrglo samo tisti del tožbe, s katerim je tožnica zahtevala razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklepa sveta tožene stranke, medtem ko je reintegracijski zahtevek zavrnilo. Ker je reintegracijski zahtevek sestavni del tožbe, s katero se izpodbija zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je potrebno prepozno vloženo tožbo zavreči v celoti.
ZPPSL člen 15, 15. ZFPPod člen 31, 31/3, 31, 31/3.
istočasnost stečajnega in izbrisnega postopka - prekinitev postopka
Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati v kakšni fazi je postopek odločanja v izbrisnem postopku. V kolikor držijo pritožbene trditve, da je bil v navedenem postopku izdan pravnomočen sklep o prekinitvi postopka v smislu 3. odst. 31. čl. ZFPPod, takšen sklep ne more biti brez učinka tudi na odločanje o predlogu dolžnika za uvedbo stečajnega postopka.
zastaranje - splošni zastaralni rok - samostojni podjetnik posameznik
Iz 1. odstavka 374. člena ZOR izhaja, da se to določilo nanaša na zastaranje "medsebojnih terjatev družbenih pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev". Pojma "družbenih pravnih oseb" iz pravkar citiranega besedila 1. odstavka 374. člena ZOR po razumevanju pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti za samostojnega podjetnika posameznika, kar je bila tožeča stranka ob sklenitvi zatrjevane pogodbe. Pojem družbenih pravnih oseb se je namreč v času sprejetja ZOR uporabljal za pravne osebe. Samostojni podjetnik posameznik pa je in je bil vselej fizična oseba.
Kolektivna pogodba za pomorščake na ladjah člen 8, 30.
pomorščak – nova pogodba o zaposlitvi – invalidnost
Tožnik je imel kot pomorščak poseben položaj, skladno s katerim je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki le v času, ko je bil na ladji. Ker po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi ni bil zdravstveno sposoben za delo, tožena stranka po tem z njim ni mogla zakonito skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, glede na ugotovljeno invalidnost in invalidsko upokojitev pa tega ni mogla niti kasneje. Ker je bila invalidnost posledica bolezni in ne nesreče pri delu, mu tudi ni bila dolžna zagotoviti drugega ustreznega dela za nedoločen čas.
ZPPSL člen 172, 172/6. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-1, 54, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - prisilna poravnava - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Od uveljavitve ZDR odpoved pogodbe o zaposlitvi ob začetku stečajnega postopka, ki jo lahko poda stečajni upravitelj po določbi 103. člena ZDR, ni več pravna posledica začetka stečajnega postopka, saj ne nastopi po samem zakonu, ampak je odvisna od odločitve stečajnega upravitelja. Zaradi tega ni mogoče uporabiti določbe šestega odstavka 172. člena ZPPSL tako, da bi z ustavitvijo stečajnega postopka zaradi potrjene prisilne poravnave prenehala veljati odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana s strani stečajnega upravitelja. To pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ostala v veljavi.
Ker je šlo za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, na kar kaže dejstvo, da se to delo pri toženi stranki po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico ne opravlja več, je njen tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas, neutemeljen.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je zahtevek razbilo na ugotovitveni in dajatveni del in ko je dovoljenost ugotovitvenega dela presojalo po tistih določbah ZPP, ki urejajo pogoje za ugotovitveno tožbo (ZPP čl. 181). Tako je prišlo do situacije, ko je ugodilo zahtevku le v enem delu, s tem pa povzročilo, da je ta odločitev popolnoma nedoločena. S tem je sodišče kršilo določbo čl. 180 ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek. Zahtevek pod tč. 1, ki mu je bilo ugodeno, pa ni ne določen, niti nedoločljiv, na podlagi takšnega zahtevka pa stranka ne bo mogla zahtevati izvršbe, saj takšna sodba ne bi bila primerna za izvršbo, ker niso navedeni vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti 4(Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ čl. 21, ki določa primernost izvršilnega naslova).
regres za letni dopust - pravica do sorazmernega dela letnega dopusta - izraba letnega dopusta
Ker je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 30. junija 2003, je imela v letu 2003 pri toženi stranki pravico izrabiti le polovico letnega dopusta (3. alinea 1. odstavka 162. člena ZDR). Delodajalec ji je sicer omogočil izrabo celotnega dopusta (čeprav tega ni bil dolžan), kar pa ne pomeni, da je s tem pridobila tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta, ne pa na dejansko izrabo (4. odstavek 131. člena ZDR), zato je bila tožnica upravičena le do polovice regresa za letni dopust.
izredna denarna pomoč – materialna ogroženost – premoženjski cenzus
Ker je tožnik glede na prejeto socialno pomoč v višini minimalnega dohodka in dohodke njegove izvenzakonske partnerice, ki jih je prejela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, presegel cenzus minimalnega dohodka, ni podana materialna ogroženost in ni upravičen do izredne socialne pomoči.
poslovni namen pogodbe - prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - aparat za kavo - ekskluzivna dobava kave
Poslovni namen pogodbe je v tem, da je dala tožeča stranka toženi stranki v brezplačno uporabo kavni aparat in skodelice zato, da tožena stranka pri njej kupuje kavo. Tak pogodbeni odnos logično predvideva tudi redno servisiranje aparatov in nadomeščanje skodelic. Dokler tožeča stranka toženi nudi navedene ugodnosti, je tožena stranka dolžna pri tožeči stranki kupovati kavo. V tem je dosežen namen njunega dolgoročnega sodelovanja. Sicer ni videti razloga, da bi bila tožena stranka dolžna kavo kupovati ravno pri tožeči stranki. Ob povedanem po oceni pritožbenega sodišča ugovora tožene stranke, da tožnik aparata za kavo ni redno in kvalitetno servisiral in vzdrževal, ni mogoče zavrniti kot pravno nepomembnega.
umor - protipravna prilastitev stvari - kvalificirana oblika
Posameznikovo življenje je pri kaznivem dejanju umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena KZ razumljeno kot ovira, ki jo storilec odstrani, da bi si protipravno prilastil stvar oziroma da bi obdržal ukradeno stvar.
KZ člen 171, 171/1, 171/2, 171, 171/1, 171/2. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 37/1, 25, 25/1, 25/1-1, 37, 37/1.
spor o pristojnosti
Za obravnavo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ, storjeno na javnem shodu, je pristojno okrajno sodišče.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha v odškodninski pravdi
Odškodninske pravde običajno pomenijo, da so stroški tožnika bistveno višji od stroškov tožene stranke (sodna taksa za tožbo in sodbo v primerjavi s sodno takso za odgovor, stroški izvedenca). Ob upoštevanju vseh okoliščin zato odločitev prvostopnega sodišča, da vsaka stranka krije svoje stroške dejansko pomeni neenakomerno porazdelitev stroškov med obe stranki, kar pa je v nasprotju s temeljnim kriterijem porazdelitve stroškov, to je uspehom v pravdi.