redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - nevestno opravljanje dela - opravljanje drugega dela - odredba direktorja
V kolikor je tožnik menil, da dela, ki so mu bila odrejena, ne sodijo v okvir del in nalog po pogodbi o zaposlitvi, bi lahko po določbi 1. odst. 204. čl. ZDR od tožene stranke zahteval odpravo kršitve. Ker tega ni storil, ampak se je očitno strinjal z direktorjevo odredbo, mu je tožena stranka za nevestno opravljanje tega dela, kljub temu, da ni šlo za delo po pogodbi o zaposlitvi, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - obstoj dejanskega delovnega razmerja - sposobnost biti stranka
Zoper fizično osebo, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, in ki zato ne more biti pravdna stranka, tožba sploh ni mogoča in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke glede sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti niti pri tožbi zoper pokojnega toženca niti pri tožbi, vloženi v imenu pokojnega tožnika.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZDR člen 118, 118. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
odškodnina - stroški postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Odškodnina po 118. členu ZDR predstavlja nadomestilo za reintegracijo - ko sodišče v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delavca ugotovi, da mu delovno razmerje pri toženi stranki traja zgolj do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, namesto nadaljnjega priznanja delovnega razmerja pa se delavcu prizna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava. Gre za institut, ki ga je uvedel novi ZDR in se tako lahko uporabi le v zvezi z odpovedmi pogodbe o zaposlitvi iz časa po 1.1.2003, ne pa tudi v zvezi s sklepi o prenehanju delovnega razmerja po starem ZDR, kot je konkretni izpodbijani sklep, izdan na podlagi 6. točke 100. člena ZDR/90.
Vtoževana odškodnina (strošek za dokup manjkajoče zavarovalne dobe ob upokojitvi) in odpravnina ob upokojitvi nista terjatvi, ki sodita v okvir spora o prenehanju delovnega razmerja, zato za tožnika ne pride v poštev ugodnejša taksna (12/3 ZST) oz. stroškovna (41/5 ZDSS-1) posledica. Gre za samostojni denarni terjatvi, ki se sicer navezujeta na odločitev v zvezi z (ne)zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja, a zgolj zaradi tega še nista del spora zaradi prenehanja delovnega razmerja.
izvršba na nepremičnine - skupna lastnina - dolžnik
Ob dejstvu, da je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba v zemljiški knjigi vpisana kot skupna lastnina dolžnika in tretje osebe, je povsem na mestu odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo predlog za izvršbo. Drugače bi bilo, če bi bila vknjižena solastnina, saj se pri solastnini upniki lahko poplačajo iz solastninskih deležev, pri skupni lastnini pa to ni mogoče. V primeru skupne lastnine je edina možnost upnika, da se poplača ta, da doseže določitev solastniškega deleža na nepremičnini, torej navedba postopka po 4. odst. 72. čl. SPZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – obrazloženost ugovora – navajanje dejstev in predlaganje dokazov
Ugovor ni utemeljen tudi v primeru, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki so pravno pomembna in ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, pa v podkrepitev teh dejstev ne predlaga dokazov.
Invalidnina - telesna okvara - zavarovanje za ožji obseg pravic
Do invalidnine za telesno okvaro so upravičeni zavarovanci, ki so bili za ta zavarovalni primer zavarovani in pri katerih je podana telesna okvara ter, v primeru, da je telesna okvara posledica poškodbe izven dela oz. bolezni, tudi pokojninska doba, določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine - delovna leta. Vsi pogoji morajo biti podani kumulativno. Do invalidnine za telesno okvaro niso upravičeni zavarovanci, ki za ta zavarovalni primer niso bili zavarovani.
ZVZP člen 25, 29, 29/1, 29/2. ZJC člen 13, 13/1. ZZelP člen 10, 10-7. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 56, 84, 85.
stroški vzdrževanja, obnove in rekonstrukcije nivojskih prehodov ceste in železnice – razmejitev obveznosti – upravljalec javne železniške infrastrukture – upravljalec cest – zapornice in polzapornice – cestna prometna signalizacija
Vprašanje ali bremenijo stroški vzdrževanja zapornic in polzapornice na nivojskih prehodih ceste in železnice upravljalca javne železniške infrastrukture ali bremenijo upravljalca ceste je urejena v 29. čl. Zakona o varnosti v železniškem prometu.
ZPP člen 181, 274, 274/1, 181, 274, 274/1. ZMZPP člen 17, 17/1, 17, 17/1.
stečajni postopek - prijava terjatve - pravni interes
Ker ima tožena stranka, nad katero je bil v letu 2001 uveden stečajni postopek, sedež v Republiki Makedoniji, je potrebno glede pravic in dolžnosti strank v stečajnem postopku uporabiti pravo te države, saj se po 1. odstavku 17. člena ZMZPP za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada (Zakon o stečaju Republike Makedonije).
Ker tožnik, kljub izrecnemu pozivu sodišča, ni izkazal, da je terjatev prijavil v stečajnem postopku, ni izkazan njegov pravni interes za vodenje pravde o terjatvi iz naslova razlike med izplačano akontacijo osebnega dohodka in dogovorjeno provizijo. Zato je sodišče tožbo pravilno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga
Če bi dejansko prišlo do zmanjšanja potreb po delu delavcev na delovnem mestu skladiščni delavec, delodajalec ne bi sklepal novih pogodb o zaposlitvi za določen čas z dvema delavcema na tem delovnem mestu, ampak bi obdržal v delovnem razmerju tožnika, ki je bil na tem delovnem mestu zaposlen za nedoločen čas. Ker je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še obstajala potreba po delu skladiščnega delavca, je tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZOR člen 5, 127, 132, 132/2, 478, 490, 490/2, 5, 127, 132, 132/2, 478, 490, 490/2. ZPP člen 182, 182.
razdrtje prodajne pogodbe
Odgovornost projektanta in izvajalca del, o čemer je izčrpno navedeno v omenjenem izvedenskem mnenju, se tožeče stranke glede na to, da je skladišče kupila od tožene stranke kot prodajalca, ne tiče. Prodajalec namreč kupcu odgovarja po pravilih o jamčevanju za stvarne napake (478. člen ZOR). Tožeča stranka toženi stranki ni določila točnega in jasnega roka v katerem je dolžan odpraviti gradbeno napako. Zato je pravilno sklepanje prvostopnega sodišča, da je iz okoliščin danega primera, kot je bilo že razloženo, očitno izhajalo, da tožena stranka niti v dodatnem roku ne bo napake odpravila. Zato je tožeča stranka na podlagi 2. odstavka 490. člena ZOR pogodbo razdrla (enako127. člen ZOR). Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ima tožeča stranka, ki je plačala kupnino pravico zahtevati vrnitev plačane kupnine z obrestmi od dneva plačila (2. odstavek in 5. odstavek 132. člena ZOR).
Kadar pride pri najemnih razmerjih do razveze pogodbe, vpliva to na trajne obveznosti pravdnih strank le vnaprej, ne pa tudi za nazaj. Najemodajalcu preneha obveznost, da daje najemniku v uporabo prostore, ki so predmet najema, temu pa, da plačuje najemnino, saj pomeni najemnina odmeno za uporabo najetih površin.
nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje pravice - pravna zmota
Vprašanje, ali je dohodek podvržen obdavčitvi ali ne, za presojo vprašanja, ali so podani zakonski razlogi za prenehanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ni bistveno, saj mora prejemnik nadomestila o kakršnemkoli dodatnem dohodku pravočasno obveščati toženca. Davčni predpisi urejajo obveznost plačila davka od dohodka oz. premoženja, ne pa obveznost obveščanja o dodatnih dohodkih, ki jih prejema upravičenec do denarnega nadomestila. Ta obveznost je urejena v 33. b členu ZZZPB, o njej pa je bila tožnica tudi izrecno poučena, zato ni bila v opravičljivi pravni zmoti glede vprašanja, o katerih dodatnih dohodkih mora obveščati toženca.
mirovanje postopka – domneva umika tožbe – prepozna vročitev sklepa o mirovanju postopka – onemogočanje stranki uveljavljanja pravic v postopku
Prvostopenjsko sodišče je dne 3.6.2005 izdalo sklep, da je z navedenim dnem nastopilo mirovanje postopka. Ta sklep je pooblaščencu tožeče stranke vročilo šele v petek 14.10.2005, torej potem, ko je štirimesečni rok že potekel. S tem je tožeči stranki onemogočilo uveljavljanja njenih pravic v postopku, saj v zakonskem roku ni mogla predlagati nadaljevanja postopka.
plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari v svojo korist
Pri tožencu je bistveno, da glede na prodajo nepremičnine in dogovor o izročitvi, po plačilu celotne kupnine ni imel več pravice to stvar uporabljati, zanj je torej to bila tuja stvar.
S tem, ko je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnico napotilo na pravdo, da dokaže, da je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko pred pričami je upoštevalo navedbe pritožnice. Zato ni moč pritrditi njenemu pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo "uveljavilo" njenih zahtevkov.
Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 10.
taksa
Uredba tako izrecno ne določa ali je potrebno kot obračunsko enoto upoštevati število oseb v skupnem gospodinjstvu oziroma število prebivalcev na določenem naslovu. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz nadaljnje vsebine istega določila, ki opredeljuje kot uporabnike tiste, ki so priključeni na kanalizacijsko enoto ali imajo lastne greznice, moč razbrati, da je potrebno kot obračunsko enoto šteti določeno stanovanjsko enoto, pri tem pa upoštevati število oseb prijavljenih na določenem naslovu.
V zadevi ni odločilno, iz katerih zakonskih podlag se zahteva vrnitev taks, torej ni pomembno njih uveljavljanje po členu 32/IIa ZST, ko velja v določilih člena 34 ZST dvoletni prekluzivni rok za zahtevane taksne vrnitve iz vseh zakonskih podlag.
vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - nevednost ali očitna pomota
Ocena, kdaj gre za nevednost ali za očitno pomoto vložnika, ki ju omenja 5. odst. 87. člena ZKP, je dejansko vprašanje, pri čemer se očitna pomota lahko nanaša na kakršnokoli drugo vprašanje, razen poznavanja predpisov in je lahko upoštevana pri vsakem vložniku.
ZD člen 18, 104, 104/1, 214, 214/3. ZDen člen 74, 74/1, 76, 78. ZOR člen 1090, 1092, 1092/1.
obstoj zapuščine kot temeljni pogoj za dedovanje – denacionalizirano premoženje – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – uvedba dedovanja – določitev kroga dedičev – neveljavnost pogodbe o odtujitvi pričakovane dediščine
1. Temeljni pogoj, da pride do dedovanja je, da obstaja zapuščina. Pri denacionaliziranem premoženju zapuščine pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ni, zato tudi zakon določa, da zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje je res uvedeno pred tem (s pravnomočnostjo prvega sklepa o dedovanju), vendar je uvedba dedovanja pomembna le za določitev kroga dedičev.
2. Po 104. členu ZD je neveljavna vsaka pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino.
Predmetno kaznivo dejanje se lahko stori le z direktnim naklepom, pri čemer ima storilec namen, da se storilec predhodno storjenega kaznivega dejanja ne odkrije ali da se prepreči izvršitev sankcije. Kar zadeva pomoč storilcu predhodno storjenega kaznivega dejanja, pa je dejansko kazniva le pomoč storilcem kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, mednje sodijo tudi kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, in sicer ne glede na višino kazni. Kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, se ne uvrščajo kot predhodno kaznivo dejanje druge osebe. Uradno pregonljiva kazniva dejanja so lahko iz kazenskega zakonika ali iz stranske kazenske zakonodaje. Ta kazniva dejanja so lahko dokončana ali le poskušena, če je poskus kazniv, oziroma so lahko pripravljalna dejanja, če so kazniva. Povprečno razgledanemu človeku pa je jasno, da se pripor praviloma odreja zaradi hujših kaznivih dejanj, ki so tudi uradno pregonljiva kazniva dejanja