ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 32, 32/1, 44, 44/1, 44/3.
stvarna pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - očitno prenizka vrednost - korekturna dolžnost sodišča - vrednost nepremičnine - skupno premoženje - podatki gurs
Tožnica zatrjuje, da je njen delež 3/4, v tem obsegu uveljavlja nedopustnost izvršbe v tem pravdnem postopku. Glede na to, je pravilna ocenitev vrednosti spornega predmeta v višini vrednosti 3/4 sporne nepremičnine, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - načelo potrebnosti
Stranka ima pravico, da si v sporu majhne vrednosti z izrecno zahtevo po izvedbi naroka zagotovi ustno, neposredno in javno obravnavo svoje zadeve, vendar navedeno ne pomeni, da gre avtomatično za potrebne stroške smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka oziroma obrambo stranke (ki v primeru njenega uspeha bremenijo nasprotno stranko).
Tožeča stranka v pritožbi (smiselno) priznava, da sam narok, brez zaslišanja strank in prič, v obravnavani zadevi majhne vrednosti ni smotrn. Prav tako je od stranke s pooblaščencem, ki je kvalificirani pravni strokovnjak (odvetnik), moč pričakovati, da ve, da bo s tem, ko je izrecno zahtevala izvedbo naroka, sodišče le-tega moralo (na vsak način) opraviti, čeprav se morda na njem ne bo zasliševalo strank in prič (drugi odstavek 454. člena ZPP). Tako bi tožeča stranka lahko zgolj predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in svoje priče, odločitev o potrebnosti izvedbe teh dokazov in posledično naroka pa prepustila sodišču prve stopnje ter se na ta način izognila odvečnim stroškom (t. j. stroškom naroka brez zaslišanj). Ker je kljub temu podala zahtevo za opravo naroka, odgovornosti za njegovo izvedbo, ki nesporno ni v ničemer prispevala k odločitvi v tej zadevi, ne more sedaj prevaliti na sodišče prve stopnje. Odločitev, da je svoje stroške v zvezi s tem dolžna nositi sama, je torej pravilna.
Sodišče lahko na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR).
Za odločitev o znižanju preživnine je ključna presoja, ali se je tožnikovo premoženjsko stanje spremenilo v taki meri, da ne zmore več plačevati s sodbo določene preživnine. Glede na to, da je pretežni del skrbi za varstvo in vzgojo na materi, morebitno bistveno izboljšanje materinega premoženjskega položaja samo za sebe ne bi utemeljevalo znižanja očetovega prispevka k otrokovemu preživljanju.
Ker tožnik ni dokazal, da ne zmore več prispevati 55 % deleža k pokritju sinovih potreb, ni pomembno, ali je prišlo do sprememb v materinem premoženjskem položaju. Če zmoreta, sta namreč starša dolžna enakovredno prispevati k preživljanju otroka. Kolikor je tožnikov prispevek v danem primeru višji od polovice, gre na račun tega, da je pretežni del vsakodnevne skrbi za otroka pri materi. Morebitni boljši premoženjski položaj matere odprave te razlike ne bi utemeljeval.
obravnavanje pritožbe - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pomanjkanje pravnega interesa - procesna predpostavka - preizkus dovoljenosti in pravočasnosti pravnega sredstva - nedovoljenost pravnega sredstva
Udeleženka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 večje pravne koristi oziroma boljšega položaja, kot ga je dobila z vsebinsko obravnavo svoje pritožbe, ne more doseči. Ker mora na procesno predpostavko dovoljenosti pravnega sredstva paziti sodišče po uradni dolžnosti, ta predpostavka pa ni izpolnjena, je bil udeleženkin predlog utemeljeno kot nedovoljen zavržen
predpogodba - neupravičena obogatitev - spremenjene okoliščine - spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - zastaranje - odpadla kavza - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču toženke v odgovoru na pritožbo, da je kot začetek 5-letnega zastaralnega roka treba šteti 9. 6. 2011, ko je odpadla pravna podlaga za sklenitev glavne pogodbe (do navedenega datuma bi stranki morali skleniti glavno pogodbo), zaradi česar zastaralni rok do vložitve nasprotne tožbe še ni potekel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00040108
SPZ člen 23. ZZK-1 člen 41. ZPP člen 7, 212, 213, 228. ZIZ člen 65.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pričakovana lastninska pravica - sklenitev prodajne pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - potrdilo davčnega organa - overitev podpisa - obstoj pogodbe - dokazni predlogi - neprimeren dokaz - edicijska dolžnost tretjih oseb - izguba pravice - sporazum o zavarovanju terjatve - hipotekarno zavarovanje - hipotekarni upnik - domneva dobre vere - slaboverni hipotekarni upnik - manjkajoče trditve - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Pričakovana lastninska pravica, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, pripada osebi, ki ima veljaven pravni naslov, to je zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis overjen (41. člen ZZK-1).
V konkretni situaciji je izvedba dokaza z zaslišanjem stranke in priče neprimeren dokaz za ugotovitev obstoja prodajne pogodbe, ki bi vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je prenositeljev podpis overjen. Tožnik namreč ni zatrjeval, da bi bili vsi izvodi prodajne pogodba uničeni ali izgubljeni, temveč le, da se nahajajo pri prodajalcu, ob tem pa ni navedel, da od prodajalca navedene pogodbe ne more pridobiti oziroma se ni skliceval na t. i. edicijsko dolžnost tretjih oseb.
obstoj delovnega razmerja - poslovno sodelovanje - elementi delovnega razmerja
Za odločitev v tem sporu niso zelo pomembne ugotovitve sodišča, zakaj je prišlo do prekinitve sodelovanja med strankama. Zato tudi s tem povezane pritožbene navedbe glede ponudbe in protiponudbe niso odločilne. Prav tako po pravilnem opozorilu pritožbe ni bistvena (ne)uporaba računalniškega programa. Tudi to, da je šel tožnik s direktorjem na službene poti, stroške katerih je krila toženka, ni relevantno. Prav tako ni odločilno vprašanje nezagotavljanja službenega telefona ter službenega avtomobila zunanjim sodelavcem, za razliko od zaposlenih, saj tožnik formalno ni bil zunanji sodelavec. Prav tako ni pomembna pripomba sodišča, da naj bi tožnik pred tedanjo partnerko skrival svojo brezposelnost.
Ključno je, da sodišče ni ugotovilo, da bi tožnik za toženko kontinuirano opravljal delo za plačilo, ki bi bilo v smislu plače dogovorjeno s toženko. Zato tudi ni podlage za priznanje vtoževanega iz naslova delovnega razmerja. Vseeno pa takšna odločitev ne pomeni, da tožnik v sporu pred rednim sodiščem ne bi mogel doseči poplačila dolga iz naslova poslovnega sodelovanja, če vztraja, da mu toženka dolguje plačilo za opravljene storitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039757
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 204, 204/1. ZPP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2.
tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazni - odmera kazni obsojencu - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni
Čeprav je po vsebini šlo za odpadne stvari, le-te niso predstavljale zavrženih stvari (res derelicta), ki bi bile brez lastnika in bi jih bilo mogoče zakonito okupirati. Lastnik stvari ima v okviru zakonsko dopustnih možnosti pravico početi s stvarjo, kar želi, lahko jo tudi uniči, vendar pa prilastitev stvari, ki jo njen lastnik sicer namerava uničiti, a lastninske pravice na njej ne opusti oziroma nedvoumno ne izrazi volje, da je ne želi imeti več v lastnini, ostaja protipravna.
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni ugotovitvi, da je bil obdolženi v času sojenja v sedaj obravnavani kazenski zadevi na prestajanju zaporne kazni po prejšnji sodbi istega sodišča I K 12157/2017, obdolžencu moralo izreči enotno kazen zapora po pravilih o odmeri kazni obsojencu. Ker prvostopenjsko sodišče enotne kazni ni izreklo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v škodo obdolženca.
nadzorovana obravnava - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - izpolnitev zakonskih pogojev - pogoji za nadzorovano obravnavo - kriteriji - nadzorovana obravnava v domačem okolju - smiselna uporaba ZPP
Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. Sodišče je ugotovilo, da so vsi pogoji podani in svoje ugotovitve natančno, jasno in prepričljivo obrazložilo.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 111, 111/2. ZIZ člen 15.
prepozna pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrženje pritožbe
Rok za vložitev pritožbe 8 dni je začel teči v sredo 23. 9. 2020 in se iztekel v sredo 30. 9. 2020. Dolžnik je pritožbo vložil po pošti priporočeno 2. 10. 2020. Ob obrazloženem je pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039804
ZP-1 člen 20a, 67, 67/2, 192a, 192a/1, 192a/4, 192a/7. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - vročanje - obvestilo o vročitvi - pravilnost vročitve - izpodbijanje pravilnosti vročilnice
Pristnost dokazov o vročitvi pisanja (vročilnice oziroma obvestila organu o vročitvi) je mogoče ovreči le s konkretnimi trditvami o razlogih za neverodostojnost (npr. da zapis na vročilnici oziroma obvestilu organu o vročitvi ni resničen oziroma je pomanjkljiv) in s predlaganjem dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odsvojitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine. - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost - subjektivna odgovornost
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik zatrjevanega (da je predmetna nepremičnina edino toženčevo premoženje, da slednji nima denarja, da prodaja nepremičnino in bo nato vse razprodal oziroma zapravil), tudi ni z ničemer izkazal, temveč da gre za gole domneve tožnika, ki jim sodišče ne more slediti. Kot je razvidno iz predloga za izdajo začasne odredbe in je izpostavljeno tudi v pritožbi, je namreč tožnik v zvezi z gornjimi navedbami predlagal zaslišanje strank in bodočega kupca, ki naj bi bil po njegovih podatkih B. K.. Sodišče prve stopnje pa ni niti obrazložilo, zakaj s tema predlaganima dokazoma tožnik ne bi izkazal zatrjevanega.
Triletna preizkusna doba v okviru katere je bil obsojenec dolžan izpolniti poseben pogoj, da redno plačuje zapadle mesečne obroke preživnine, je potekla 19. 10. 2019, sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi sklepa II Kr 31275/2016 z dne 27. 9. 2019, ki je postal pravnomočen 16. 11. 2019 in s katerim je na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo, zapisalo, da je na naroku dne 27. 9. 2019 zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca povedala, da so vse obveznosti, zapadle do dneva naroka, izpolnjene, državna tožilka pa je predlagala ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe. Pritrditi je obsojencu, da ob takem stanju stvari ni bilo zakonsko utemeljenih razlogov za novo uvedbo postopka za preklic pogojne obsodbe, ker so bile obveznosti, ki so mu bile naložene z izrekom pogojne obsodbe in z njo določenega posebnega pogoja, v celoti že izpolnjene.
poseg v osebnostno pravico - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda
Zadeve iz sodne prakse, ki jih izpostavlja tožnik, in tudi siceršnje zadeve iz sodne prakse so nekoliko drugačne, saj gre ponavadi za posege v osebnostne pravice v javnosti (v medijih, pred gledalci, ipd.), vendar v konkretnem primeru ni mogoče zanemariti dolgotrajnih posledic, ki jih je utrpel tožnik v obliki nevšečnosti zaradi zdravljenja, strahu in duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice. Zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se tožniku prizna vsa zahtevana odškodnina za nepremoženjska škodo. Po presoji pritožbenega sodišča tako znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene nevšečnosti med zdravljenjem 500,00 EUR (0,4 PNP) in 1.400,00 EUR za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice (1,2 PNP), kar znaša skupaj s pritožbeno neizpodbijano odškodnino za strah (200,00 EUR, 0,2 PNP) cca. 1,8 PNP.
odmera nepremoženjske škode - škoda povzročena v pretepu - udarec s palico - krivdna odgovornost
Tožnik, ki je bil v škodnem dogodku star 47 let, v času razsoje pred sodiščem prve stopnje pa 52 let, je v škodnem dogodku utrpel zlom zunanjega gležnja levo in pretrgano deltoidno vez, kar predstavlja hudo poškodbo po Fischerjevi klasifikaciji. Ob ugotovljeni intenzivnosti in trajanju utrpelih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem (kot izhajajo iz točk 30, 31 in 32 obrazložitve sodbe) in jih pritožbeno sodišče ponovno ne povzema, je tožniku iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo denarno odškodnino v višini 7.000,00 EUR. Ob v točki 36 obrazložitve sodbe ugotovljenem obsegu tožnikovega utrpelega primarnega in sekundarnega strahu je tožniku iz naslova strahu odmerilo denarno odškodnino v višini 800,00 EUR. Za obseg duševnega trpljenja, kot ga je ugotovilo v točki 42 obrazložitve, pa je tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti odmerilo denarno odškodnino v višini 100,00 EUR.
Dejstvo, da se v vodilni in pristopljenih izvršilnih zadevah opravlja izvršba za izterjavo terjatev različnih upnikov bodisi zoper prvega dolžnika bodisi drugo dolžnico bodisi zoper prvega dolžnika in drugo dolžnico na vsaki izmed njiju do ½ solastni nepremičnini, je potrebno upoštevati pri poplačilu terjatev upnikov iz kupnine na dražbi prodane nepremičnine. Poplačilo se mora opraviti ločeno za upnike prvega dolžnika iz njegove solastne nepremičnine in za upnike druge dolžnice iz njene solastne nepremičnine.
osebna vročitev - vročitev s fikcijo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot izkaz osebne vročitve - zanikanje prejema - dokazna moč vročilnice - izpodbijanje vročilnice
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (vročilnica) je v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar s pritožbeno navedbo, da je bila morda dopolnitev tožbe toženki opravljena na tak način, da je bila puščena v družinskem predalčniku tožene stranke, kjer pošto pobira tudi druga oseba, tega pritožnica ni storila. Sklicevanje na povzeto domnevanje je torej premalo za presojo, da so dejstva v javni listini (vročilnici) neresnično ugotovljena.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - izvršba na nepremičnine - sorazmernost
Potrditi je razloge sodišča prve stopnje, da zgolj nizka vrednost terjatve sama po sebi glede na določbe ZIZ izvršbe na nepremičnino ne preprečuje, saj je potrebno v vsakem primeru upoštevati vse okoliščine primera. Ob tem da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so dolžnikove nepremičnine obremenjene s številnimi hipotekami in so predmet prodaje v štirih drugih izvršilnih postopki ter da predmetne nepremičnine ne predstavljajo dolžnikovega doma, so pritožbene trditve o nesorazmernosti izvršbe zaradi nizke vrednosti izterjevane terjatve ter visoke vrednosti predmetov izvršbe, v tej fazi izvršbe neutemeljene.