postopek za ureditev meje - sodna določitev meje - sporna meja - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - stranke postopka
Postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna, zato predlagatelj ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, je pravilna.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 31, 32, 32/1, 32/2, 32/3. ZPP člen 41, 41/2.
ugovor zoper plačilni nalog - formalno procesno vodstvo - razdružitev postopka - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - vrednost zahtevka - sprememba zahtevka
Taksna obveznost je v tem primeru nastala ob vložitvi tožbe v postopku IV Pg 2129/2019. Iz določil ZST-1 in ZPP ne izhaja, da bi ob razdružitvi postopka nastala v novih postopkih nova oziroma dodatna taksna obveznost tožeče stranke. Odločitev sodišča, da zadevo razdruži in ločeno obravnava posamezne zahtevke iz iste tožbe, zato nima kar avtomatsko za posledico plačilo dodatne sodne takse.
Glede na pravnomočno odločbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je tožniku že z 31. 1. 2018 prenehala pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, torej da je že z navedenim dnem odpadla pravna podlaga za nadaljnje izplačevanje nadomestila. Pravna podlaga tako ni odpadla z 8. 8. 2018, kot to razloguje sodišče prve stopnje, temveč že 31. 1. 2018. Res je, da je pritožbeno sodišče v zadevi Psp 322/2017 z dne 10. 1. 2018 že zavzelo stališče, da je odločilen datum, ko je bilo ustavljeno izplačevanje nadomestila, vendar pa iz novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba VIII Ips 63/2018 z dne 12. 9. 2018) izhaja, da odločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede izplačevanja na podlagi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnje. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju pa tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila (194. člen ZPIZ-2). Zato lahko tožena stranka za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za vnaprej, odloča o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve. Odločbi o ustavitvi izplačevanja za naprej in vrnitvi neupravičeno prejetega se tako ne izključujeta, temveč se nasprotno dopolnjujeta glede časovnih učinkov spremenjenega priznavanja posamezne pravice.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - dokazni standard verjetnosti
Predlagatelj začasne odredbe mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve izkazati subjektivno in konkretno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve konkretne terjatve. Objektivni izkaz slabega finančnega stanja sam po sebi pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
Slabo finančno stanje gospodarske družbe samo po sebi še ne predstavlja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve za izročitev zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave, onemogočena ali precej otežena. Tudi pritožbena navedba, da toženka zmanjšuje zaloge, ne izkazuje takšne nevarnosti. Za izročitev enih zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave namreč niso nujne posebej velike zaloge.
ZD člen 212, 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67. ZPP člen 146, 146/2.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - domneva lastninske pravice - zemljiškoknjižno stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izločitev iz zapuščine - pooblaščenec za sprejem pisanj
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je močnejša pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke utemeljuje na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju, saj je po zakonski domnevi lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Pritožnica bo v pravdi morala dokazati, da je bilo sporno premoženje dejansko pridobljeno na način iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR oziroma sedaj 67. člena DZ, saj zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva obstoja zunajzakonske skupnosti ni.
Družba A. d.o.o. pa je bila, kot je to pravilno povzeto tudi v točki 76 izpodbijane sodbe, ustanovljena že 12. 10. 2010 in vpisana v sodni register 13. 10. 2010. Iz navedenega izhaja, da je bila družba A d.o.o. torej ustanovljena preden bi naj deloval obdolženi Š., ki se mu je napeljevanje očitalo v obdobju od 5. 1. 2011 do 18. 2. 2011. Ali povedano drugače, obdolženec v obdobju, ko bi naj storil očitano kaznivo dejanje, soobdolžene S. ni mogel napeljati na storitev kaznivega dejanja povzetega v točki 3 izpodbijane sodbe, saj je bila družba A. d.o.o.
Pritožnik zmotno meni, da je lahko dokaz z izvedencem upoštevan le, če izvedenec ugotovi neko dejstvo s stopnjo gotovosti. Izvedenec je pojasnil, kako poteka lestvica ugotovitev in da temelji na tehtanju dveh predpostavk, predpostavke, da nekdo je pisec in da ni pisec nekega rokopisa ali podpisa. Po tej metodi je presodil, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da spornega in primerljivih podpisov ni napisala ista oseba. Med spornim in primerjalnim materialom je najti precej razlik v izvedbi podpisov in malo podobnosti in je zato sklepal, da je sporni podpis nastal tako, da je nekdo poskušal prerisati podpis pokojnega po predlogi.
pravnomočno končan izvršilni postopek - sklep o poplačilu - razdelitev - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ni sklep o poplačilu (208. člen ZIZ). Izvršilni postopek je končan, saj je sklep o poplačilu z dne 17. 5. 2016 pravnomočen (potrdilo o pravnomočnosti: 21. 6. 2016) in je tudi odločeno o vseh pravnih sredstvih. Sklep o poplačilu je zadnje izvršilno dejanje. Z njegovo pravnomočnostjo je izvršba končana.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/1, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - občutno zmanjšana sredstva - materialni položaj - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - mesečni povprečni dohodek na člana družine - lastni dohodek družine - vrednost nepremičnin - kreditna obveznost
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Ta okoliščina je sicer lahko upoštevana v okviru predloga za obročno plačilo sodne takse, vendar je po presoji pritožbenega sodišča premoženjsko stanje predlagateljev tako, da tudi pogojev za obročno plačilo ne izpolnjujeta.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - pozivni sklep - vročitev s fikcijo - vročitev pravni osebi - osebna vročitev - rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - vročilnica kot javna listina - začetek teka roka za plačilo sodne takse - kršitev pravice do izjave
Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispelem pisanju. Fikcija vročitve v primeru, ko naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ne dvigne, nastopi že s samim potekom časa in seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Z vložitvijo sodnega pisanja v hišni predalčnik se zagotavlja zgolj večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub nadomestni vročitvi res seznanil s pisanjem.
stroški pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - prerekana ločitvena pravica - napotitev na pravdo - napotitev napačne stranke na pravdo
Zmotno je stališče tožeče stranke, da je morala zavarovati svoje interese s tožbo na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Tožeča stranka namreč po sklepu stečajnega sodišča ni bila napotena, da takšno tožbo vloži, ker je bila na ugotovitev obstoja ločitvene pravice napotena prvotožena stranka. Zato ni pravilno stališče tožeče stranke, da če bi prvotožena stranka prijavo ločitvene pravice umaknila, posledično tožeča stranka tožbe ne bi vlagala. Tožeči stranki tožbe z navedenim tožbenim zahtevkom, sploh ne bi bilo treba vložiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042043
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - terjatev za dobavo električne energije - uporaba poslovnega prostora - relativnost obligacijskega razmerja
Pritožnica trdi, da je tožeča stranka sama postavila pogoj, da se prostor izprazni in tudi ni upoštevala vložkov tožene stranke za preureditev prostora. S tem pritožnica očitno misli na lastnika poslovnega prostora in ne na tožečo stranko, ki je le dobaviteljica električne energije. Ker se pogodbenega odnosa med tožečo in toženo stranko ne tičejo, so te pritožbene trditve neutemeljene. Tudi sicer pa pritožnica z njimi napada dejansko stanje izpodbijane sodbe, kar v tem postopku ni dovoljeno.
zapuščina brez dediča - kaduciteta - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - smrt zapustnika - pridobitev dediščine - prehod lastninske pravice - obseg zapuščine - obstoj zapuščine - motorno vozilo - nahajanje - lokacija - odtujitev stvari
Vozilo je v trenutku zapustničine smrti nesporno obstajalo, zaradi česar je lastninska pravica na njem na pritožnico kot kaducitetnega upravičenca že takrat tudi prešla. Na to okoliščino zato njegova morebitna kasnejša odtujitev ali uničenje (s strani tretjih oseb), sploh pa ne zgolj (potencialna) sprememba njegove lokacije, nima nobenega vpliva. Pridobitev zapuščine s strani države namreč po svoji naravi ni originarne ampak je derivativne narave, sam sklep zapuščinskega sodišča, s katerim se ji zapuščina izroči, pa ni konstitutiven, ampak je deklaratoren, kar pomeni, da samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 579.
spor majhne vrednosti - posodbena pogodba - vračilo stvari - povrnitev stroškov - nadomestitev vrednosti stvari - odškodninska odgovornost pogodbenika - pasivna legitimacija - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - zavezanec iz pogodbenega razmerja - ugotavljanje pasivne legitimacije - ugovor pasivne legitimacije - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage strank - razpravno načelo - možnost učinkovite obrambe
S tem, ko je sodišče prve stopnje preseglo tožničino trditveno podlago, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvo razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP) je v tem, da stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. Mora ji torej biti dana možnost, da tudi sama ponudi ustrezne trditve in dokaze. Če sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - pomanjkljiva trditvena podlaga za taksno oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse
V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, torej v tem primeru ZPP (1. člen ZST-1). Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.
Le pavšalno sklicevanje na spremenjene razmere zaradi omejevalnih ukrepov zaradi epidemije COVID-19, pri čemer predlagateljica ni z ničemer pojasnila kako so te spremenjene razmere konkretno vplivale na njeno premoženje, samo po sebi še ne pomeni takšne okoliščine, ki bi avtomatično povzročila odobritev taksnih oprostitev.
nedovoljena pritožba - sodna poravnava - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za odločitev o pritožbi mora biti podan vse do odločitve višjega sodišča o pritožbi. Ker pritožnica zaradi sklenjene sodne poravnave nima več pravnega interesa za pritožbo, je taka pritožba postala nedovoljena.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 62, 62/4.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pridržanje - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - soglasje - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - ustavitev postopka - postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - nujni primer - omejitev svobode gibanja
Iz poteka postopka in tudi iz samega zapisnika z dne 14. 12. 2020 je razvidno, da pridržana oseba ni podala soglasja. Postopek bi bil v primeru podanega soglasja s strani pridržane osebe, ustavljen, kar pa se seveda ni zgodilo, kar še dodatno potrjuje, da se je postopek vodil upoštevaje, da pridržana oseba soglasja za zdravljenje ni podala (četrti odstavek 62. člena ZDZdr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00041088
ZPP člen 337. OZ člen 356. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - ugovor zastaranja terjatve - zastaralni rok - neposredno izvršljiv notarski zapis
Dolžnik ugovora zastaranja v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal, zato ta ugovor v pritožbeni fazi ni upošteven (četrti odstavek 337. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja - prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Sicer pa ima upnik tudi prav, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da gre za terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zato je zastaralni rok daljši, tj. 10-letni (prim. 356. člen OZ).
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neupravičena obogatitev - dovoljenje za brezplačno bivanje - brezplačna uporaba nepremičnine - soglasje solastnikov - dobra vera - nelastniška posest - dobroverna posest - preklic soglasja - skupno premoženje bivših zakoncev - prekarij
Tako kot dobroverni lastniški posestnik, tudi dobroverni nelastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
Tožnik ne more brez soglasja drugega solastnika veljavno preklicati dovoljenja/soglasja za uporabo nepremičnine.
spor zaradi motenja posesti - posestno varstvo - sodno varstvo posesti - materialni rok - prekluzivni rok za tožbo - subjektivni rok za vložitev tožbe - objektivni rok za vložitev tožbe - ponavljajoče se motilno dejanje - prepozna tožba - neutemeljena začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Roki za varstvo posesti so kratki. So materialni, prekluzivni, ki niso podaljšljivi in ne dopuščajo vrnitve v prejšnje stanje. Prepozno tožbo sodišče zavrže. Rok 30 dni je subjektivni rok – vezan je na subjektivne okoliščine. Teči začne takrat, ko je posestnik zvedel za motenje in za storilca. V primeru ponavljanja motilnih dejanj začne teči od zadnjega motenja. Upoštevati pa je treba tudi objektivno okoliščino motenja: enoletni (objektivni) rok začne teči od dneva, ko je motenje nastalo. Po preteku objektivnega roka sodno posestno varstvo zaradi istega motilnega ravnanja ni več mogoče. Ker je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnik ugotovil, da je bila ključavnica zamenjana in da ne more več v stanovanjsko hišo in druge prostore, je vložena prepozno.
Ob dejstvu, da tožnik do posestnega varstva zaradi prepozno vložene tožbe ni več upravičen, je pravilna presoja, da verjetnosti terjatve kot prvega pogoja iz navedenega zakonskega določila ni.