premik v cestnem prometu - dolžnostno ravnanje - zapovedni značaj prekrškovnih določb
Storiti premik varno pomeni, da ob tem ne pride do ogrožanja varnosti drugih udeležencev oziroma njihovega premoženja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je obdolženka trčila v nasproti parkirano vozilo oškodovanca. Prekrškovne določbe, ki posameznim udeležencem v cestnem prometu nalagajo določeno ravnanje, so namreč zapovednega značaja, ki za razliko od določb v kazenskem zakoniku pomenijo, da je prekršek storjen že takrat, ko zapovedna norma ni spoštovana ne glede na posledice. Za slednje pa gre v tem primeru, ko je obdolženka brez dvoma opravila premik na parkirnem prostoru na način opisan v izreku in kateremu, v nasprotju s pritožbo, ni oporekati glede konkretizacije, saj so dejanske okoliščine ustrezno subsumirane pod zapovedno pravno normo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084914
OZ člen 6, 6/2, 643, 643/3. ZVPot člen 25b, 25b/1-3.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – podjemna pogodba – vrednost naročila
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za popravilo avtomobila od dogovorjenega, ker toženke ni (pravočasno) obvestil o prekoračitvi vrednosti naročila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0084921
ZPP člen 11, 110, 333, 333/1, 366. ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 239.
pravna sredstva – prošnja za podaljšanje roka – zakonski rok – prekluzivni rok
Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati. Roki, ki jih predpisuje zakon, so nepodaljšljivi prekluzivni roki. Odločitev, da se predlog za podaljšanje pritožbenih rokov zavrne, je pravilna.
sodna taksa – ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – uporaba ZST – zastaranje taksne obveznosti – začetek teka zastaranja – nastanek taksne obveznosti – odmera sodne takse
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je zastaranje taksne obveznosti pričelo teči z njenim nastankom za toženca, tj. s pravnomočnostjo sodbe.
Obstoječa procesna zakonodaja narekuje državnemu tožilcu, da sam zbere dokazne vire, s katerimi zatrjuje odločilna dejstva, ki so navedena v opisu kaznivega dejanja v izreku obtožnega predloga. Če tega ne stori, lahko sodišče, ko opravlja materialni preizkus obtožnega predloga, takšen tožilski akt iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP zavrže.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004573
ZP-1 člen 55, 55/4, 62, 62a.
zahteva za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah prekrška - prekluzija - odgovornost samostojnega podjetnika
Če storilec pred izdajo odločbe o prekršku pisne izjave ne poda (oziroma jo poda po preteku 5-dnevnega roka), pa se je sodišče ob odločanju o vloženi ZSV dolžno omejiti na preizkus kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (člen 62a ZP-1), kajti storilec zaradi prekluzije (določba drugega odstavka člena 55 ZP-1) novih dejstev in okoliščine več ne more uveljavljati, če teh dejstev in okoliščin ni navajal že v pisni izjavi, ki jo bodisi ni podal, oziroma jo je podal po preteku 5-dnevnega roka, oziroma če ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika – pritožba družbenika – spor med družbeniki
Zakon res družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen. Vendar za obravnavani primer pritožnik te možnosti nima, saj dokazil, razen že predloženih, sploh ne more predložiti. Iz predloženih dokazil – bilance stanja – izhaja, da insolventnosti res ni.
Pritožbene navedbe so konkretne, omejene s tem, da je pritožniku onemogočeno, da bi predložil še druge listinske dokaze. Na drugi strani je le domneva insolventnosti, ki ni z ničemer podprta (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), zato višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o tem še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi to presojalo prvič šele višje sodišče, bi bila strankam postopka vzeta ustavna pravica do pritožbe.
ZD člen 212, 212/1, 213, 213/1. ZPP člen 360, 360/1.
napotitev dedičev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - dvig denarnih sredstev iz zapustnikovega računa pred in po njegovi smrti - manj verjetna pravica - vezanost stranke na vsebino napotitvenega sklepa
Sredstva, ki so bila z zapustnikovega računa dvignjena po njegovi smrti, so bila v trenutku smrti zapustnikova, saj so tvorila premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti. Obrazložitev sodišča, da je zato štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek (1,204.000,00 SIT oziroma 5.024,00 EUR) ne sodi v zapuščino, je v celoti pravilna. Dedinja M.K. bo morala v pravdnem postopku dokazati, da ta denarni znesek, ki je v trenutku zapustnikove smrti tvoril zapuščino, ni del zapuščine.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – res iudicata – pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi – spremenjene razmere
Pritožnik se ne sklicuje na nobenega od ugovornih razlogov, ko trdi, da sodne takse ni dolžan plačati, ker je brezposeln.
Pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi, ob dejstvu, da tožnik ne zatrjuje spremenjenih razmer, pa je ovira za ponovno odločanje o predlagani taksni oprostitvi.
ZPP člen 153, 163, 249, 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 298, 298/4, 365, 365-1. ZD člen 163.
sklep o plačilu predujma – pritožba – dovoljenost pritožbe
Izpodbijana odločitev predstavlja sklep o plačilu predujma za stroške dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca in cenilca gradbene stroke. Zoper slednji sklep ni (posebne) pritožbe. Če je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je pritožba nedovoljena.
Skladno z določili prvega odstavka 21. člena OZ je pogodba sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema, pri čemer je ponudba lahko sprejeta tudi konkludentno.
Izvršitev naročenih del šteje kot konkludentno sprejetje ponudbe, s čimer je med strankama sklenjena podjemna pogodba.
Predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi instituta neupravičene obogatitve so: obogatitev na strani tožene stranke oziroma prikrajšanje na strani tožeče stranke ter vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja.
nastop kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe - pritožba obtoženca
Pravico do pritožbe zoper sklep po sedmem odstavku 361. člena ZKP ima obtoženec tudi, če je bilo njegovi zahtevi ugodeno. V primeru, ko se namreč zoper sklep o ugoditvi zahtevi o oddaji obtoženca na predčasno prestajanje zaporne kazni pritoži obtoženec oziroma njegova zagovornica, gre šteti, da pritožba po vsebini pomeni umik obtoženčeve zahteve.
Na občni seji dne 14. 1. 2015 je Vrhovno sodišče zaradi poenotenja sodne prakse sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Ker je o olajšavah (delni oprostitvi, odlogu in o obročnem plačilu) za pravne osebe mogoče odločati le v zvezi z vlogami, kjer je plačilo sodne takse procesna predpostavka, v okoliščinah konkretnega primera pa ne gre več za takšno situacijo, temveč za izvršitev neplačane sodne takse po odlogu plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je vlogo tožeče stranke za odlog plačila sodne takse zavrglo, morebitne spremenjene okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila sodne takse pa ne morejo biti upoštevne, če že vloga ni dopustna.
ZPP člen 254, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 442, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 639, 639/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o delu – odgovornost za napake – rok za odpravo napake – neizvedba naroka v novem sojenju – opredelitev do izvedenih dokazov – nedovoljen pritožbeni razlog – dokazna ocena – prekluzija – dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker se lahko v sporih majhne vrednosti dejstva navajajo in dokazi predlagajo samo v vlogah, ki jih izrecno našteva 452. člen ZPP, se dejstva in dokazi, ki bi jih stranke navajale izven omenjenih vlog ali na eventualnem ponovno izvedenem naroku, v nobenem primeru ne bi upoštevali (453. člen ZPP). Glede na navedeno očitana procesna kršitev ni podana.
Če ima izvršeno delo podjemnika napake, je (dodatna) predpostavka za uresničitev jamčevalnega zahtevka oziroma za uspešno uveljavljanje ugovora zoper zahtevek podjemnika za plačilo opravljenega posla tudi, da naročnik podjemniku omogoči odpravo napake in mu za odpravo določi primerni dodatni rok, česar v obravnavanem primeru tožena stranka ni storila. Glede na navedeno s svojim ugovorom nepravilne izpolnitve oziroma izpolnitve z napako ne more biti uspešna.
Sodišču prve stopnje ni treba dokazno oceniti vsak dokaz posebej, na podlagi četrtega odstavka 324. člena v zvezi s 442. členom ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče uporabiti določbo petega odstavka 35. člena ZNP, saj ZD vsebuje specialne določbe o stroških postopka.
gospodarski spor - obligacijski zahtevek - stvarnopravni zahtevek - eventualna kumulacija - medsebojna zveza - ista vrsta postopka - pristojnost istega sodišča
Kar zadeva razmerje med primarnim in podrejenim tožbenim zahtevkom (slednji je v obravnavani zadevi dejansko stvarno pravne narave), pa velja opozoriti, da je pogoj za uveljavljanje podrejenega zahtevka obstoj medsebojne zveze med zahtevkoma, za oba zahtevka mora biti predpisana ista vrsta postopka, za obravnavanje obeh zahtevkov mora biti podana pristojnost istega sodišča. Iz pogoja istovrstnosti postopka torej izhaja posledica, da med dvema gospodarskima družbama v eni tožbi nikoli ne more priti do kumulacije stvarno pravnega in obligacijsko pravnega zahtevka. Spor glede stvarnih pravic namreč ni gospodarski spor (drugi odstavek 481. člena ZPP).
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - sporno dejansko stanje - lex specialis - obrazložitev odločbe - izostanek navedbe procesne določbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V gospodarskih sporih majhne vrednosti je določba 454. člena ZPP lex specialis v razmerju do 488. člena ZPP.
V zvezi z neizvedbo naroka bi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe moralo navesti, da je v konkretnem primeru tako postopalo na podlagi določbe drugega odstavka 454. člena ZPP. Vendar pa opustitev navedbe te določbe gotovo ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (kot se to zavzema pritožnica), relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pa je, četudi bi bila podana, v sporih majhne vrednosti kot pritožbeni razlog izključena.