Že iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec krivo pričal v upravnem postopku, ko se je na Upravni enoti vodil postopek glede izdaje dovoljenja N.J. za stalno prebivanje in v tej smeri je sodišče prve stopnje dokazni postopek tudi izvajalo. Res sicer je, da je nato obdolženec v predmetnem kazenskem postopku drugače kot v upravnem postopku izpovedoval glede tega, kako pogosto je videval N.J.-ja, vendar to razhajanje ni bistvenega pomena.
Po drugem odstavku 163. člena ZPP mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora specificirati vsaj opravljena odvetnikova dejanja in število točk oziroma specificirati opravljena dejanja in določno oziroma konkretizirano navesti zahtevane zneske. Ko je sodišče prve stopnje povzelo priglašena opravila v nagrado za postopek na prvi stopnji po tarifni št. 3100 ZOdvT, ni poseglo v toženčev zahtevek niti ga ni spreminjalo. Pravilno se je oprlo na točko 1 opombe 3 v tretjem delu ZOdvT, ki določa, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana zadevo. Ko je sodišče prve stopnje seštelo priglašene točke po OT in jih zmnožilo z vrednostjo točke 0,459 EUR, je to storilo zato, da je ugotovilo, kolikšen je zahtevek po višini, da ga ne bi preseglo z odločanjem na pravilni materialnopravni podlagi.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - darilna pogodba - neodplačno pravno dejanje - prekluzivni rok za vložitev izpodbojne tožbe - začetek teka prekluzivnega roka - izvedba razpolagalnega pravnega posla
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primeru, ko je sporno pravno dejanje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja in da to pri prenosu lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od njegovega vpisa v zemljiško knjigo in ne od sklenitve zavezovalnega pravnega posla (od sklenitve pogodbe), za kar se neutemeljeno zavzema tožena stranka (tako tudi sklep II Ips 1082/2008 in sklep VSL I Cp 986/2014). Pri tem je razpolagalno pravno dejanje dokončano z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Z vpisom plombe, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izvršiti najkasneje do začetka uradnih ur naslednjega dne po vložitvi predloga za vknjižbo, postane to dejanje zaznavno tudi navzven,v razmerju do tretjih (tako tudi sklep II Ips 1082/2008).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004564
ZGD-1 člen 667.
preoblikovanje s.p. v d.o.o. - sprememba stranke na aktivni strani
Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da v pogodbi ne bi bila kot del prenesenega podjetja prvotne tožeče stranke zajeta vtoževana terjatev. Torej je terjatev kot del premoženja še vedno namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti in ni izgubila narave podjetniško organiziranega premoženja.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 10. 2015 ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavilo opravljena dejanja. Od tedaj lahko tožena stranka prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Ob takšnih in sicer ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo 1.005,00 EUR.
Ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo “poleg do sedaj priglašenih stroškov” priglasila še stroške kilometrine, je to pomenilo, da ne soglaša z vračunanjem že plačanih pravdnih stroškov in tudi ne s pobotom terjatve, ki jo načeloma ima tožeča stranka do nje na račun plačanih ji pravdnih stroškov zaradi naknadno odpadle podlage. Ker tožena stranka ni soglašala z vračunanjem oziroma pobotanjem plačanih pravdnih stroškov, je sodišče prve stopnje njene celotne pravdne stroške pravilno ponovno odmerilo. Kako bo tožeča stranka dosegla vrnitev plačanega zneska zaradi odpadle podlage, pa je lahko stvar drugega postopka in ne te pravde.
Umik tožbe po enem mesecu in desetih dneh od izpolnitve zahtevka ni takoj, v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP, zlasti, ko gre za gospodarski spor.
izvršba na premičnine – neuspešen rubež – nevložitev predloga za ponovni rubež – ustavitev izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – čas, za katerega se izvršba odlaga
Odlog izvršbe je zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v primeru neuspešnega prvega rubeža, pa pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica ustavitve izvršbe. Odlog izvršbe namreč ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi. Nasprotna razlaga bi pomenila, da lahko upnik, ki predlaga odlog izvršbe, vpliva na tek zakonskega roka, kar pa je v nasprotju z zakonsko ureditvijo teh rokov. Le v primeru, če bi upnica v roku podala predlog za ponovni rubež, bi bila izvršba lahko odložena za čas, kot ga v sicer predvideva ZIZ.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba tuje stvari
Sicer pa po presoji pritožbenega sodišča lastništvo nepremičnin za odločitev v tem sporu niti ni odločilnega pomena. Odločilno je, kar pa med pravdnima strankama ni bilo sporno v postopku na prvi stopnji, da je tožena stranka uporabljala nepremičnine, ki niso bile njene, da je te dobila v uporabo od tožeče stranke in da za uporabo ni plačevala nikakršnega nadomestila. Zahtevek za plačilo uporabnine izhaja iz obligacijskega razmerja med pravdnima strankama in sicer kot tega uveljavlja tožeča stranka, iz razmerja neupravičene obogatitve. Po določbi 198. člena OZ, ki ureja neupravičeno obogatitev (in je enaka določbi 219. člena ZOR) pa mora tisti, ki uporablja tujo stvar v svojo korist, lastniku oziroma tistemu, ki bi imel pravico do njene uporabe nadomestiti korist.
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/2.
skupno premoženje zakoncev - samostojni podjetnik posameznik - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - obveznosti iz podjetniške dejavnosti zakonca - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev
S trditvijo, ki je za eno stranko neugodna, lahko druga stranka, za katero pa je trditev koristna, res utemelji svoj zahtevek. Vendar takšno anticipirano (vnaprejšnje) priznanje učinkuje šele, če se nasprotna stranka nanj sklicuje.
V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. To pa pomeni, da so tudi obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p., lahko obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za katere odgovarjata zakonca nerazdelno.
kreditna pogodba - stroški opominjanja - opomin pred tožbo
Po presoji sodišča druge stopnje je na podlagi Cenika kreditojemalcu mogoče zaračunati zgolj stroške za prvi in drugi opomin in opomin pred tožbo, torej največ znesek 162,00 EUR, za vsakršne višje stroške pa Cenik, na katerega se sklicuje tožeča stranka in nanj napotuje tudi Kreditna pogodba, ne daje nobene podlage. Banki res ni mogoče odreči pravice, da kreditojemalca, ki je v zamudi s plačilom obveznosti opominja na plačilo, tudi dvakrat mesečno in v trajanju več let, kakor v obravnavanem primeru, vendar mu sme v okviru stroškov opominjanja na podlagi Kreditne pogodbe zaračunati le tiste stroške, ki jih Cenik izrecno predvideva. Tako kot sta prvi in drugi opomin lahko samo prvi in drugi, torej skupaj dva, je lahko tudi opomin pred tožbo zgolj en sam. Če se tožeča stranka oziroma njena pravna prednica po opominu pred tožbo ni odločila za izterjavo neplačane obveznosti s tožbo, pač pa je tožbo (oziroma predlog za izvršbo) vložila po več kot dveh letih, je to njena prosta odločitev, ne more pa banka služiti na račun kreditojemalca z zaračunavanjem stroškov, ki nimajo podlage ne v pogodbi in ne v zakonu. Sankcija za zamudo z izpolnitvijo obveznosti so zamudne obresti, ki jih tožeča stranka v tem postopku tudi uveljavlja in višina katerih, kot že obrazloženo, do vložitve tožbe znaša zgolj dobro četrtino zneska stroškov opominjanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da bi morala tožena stranka za uporabo izjeme po prvem odstavku 104. člena SZ-1 kumulativno izpolnjevati tri pogoje: 1. posebej utemeljene okoliščine, 2. sprožen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči ter 3. obvestilo najemodajalca o vsem tem. Na toženi stranki je torej dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
stroški postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahtevek za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje - odvetniška tarifa - zagovor pravne in odgovorne osebe - pisni zagovor - odgovor na pritožbo
Sodišče je pri presoji zahtevka za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje vezano na navedbe v zahtevku in če so le-te napačne ali pomanjkljive, zaradi česar jih ne more presoditi oziroma odločiti o njih, zahtevek zavrne, saj ni dolžno presojati oziroma ocenjevati, kaj naj bi zagovorniku glede na njegovo sodelovanje v postopku o prekršku pripadalo v skladu z OT, pri tem pa mora biti sodišče dosledno in restriktivno.
Tožeča stranka ima od trenutka priglasitve pooblastila že pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pooblaščenko in sodišče prve stopnje bi moralo v nadaljevanju, ko je prejelo spis iz Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL, vročati vsa pisanja pooblaščenki.
ZST-1 člen 1, 1/3, 16, 34a, 34a/1, 35, 36, 37. ZST-1 tarifna številka 1121, 1122. ZPP člen 437, 437/3.
plačilni nalog za plačilo sodne takse – umik pritožbe – sprememba taksne obveznosti – ugovor zoper plačilni nalog
V izpodbijanem sklepu je zavzeto stališče, da se obstoj ugovornega razloga, tj. ali je bila taksa že plačana ali plačana v previsokem znesku, presoja po trenutku izdaje plačilnega naloga in kasnejše spremembe taksne obveznosti ne vplivajo na njegovo pravilnost. Pritožnik utemeljeno opozarja, da bi moralo biti upoštevano (novo) dejstvo (umik pritožbe), katerega posledica je znižanje taksne obveznosti, in ki je nastalo pred iztekom roka za ugovor zoper plačilni nalog.
Z varstvenim dodatkom se glede na 4. člen ZSVarPre zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Po 49. členu ZSVarPre je varstveni dodatek mogoče priznati osebi, ki izpolnjuje dva kumulativno predpisana pogoja; da gre za trajno nezaposljivo osebo ali osebo, trajno nezmožno za delo, oziroma starejšo od 65 let (moški), in če lastni dohodek družine, ugotovljen na način za upravičenost do denarne socialne pomoči, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov, ne presega pa višine oz. seštevka minimalnega dohodka, določenega v 50. členu istega zakona. Ker v tožnikovem primeru ta dva pogoja nista izpolnjena, tožbeni zahtevek za priznanje pravice do varstvenega dodatka ni utemeljen.
URS člen 68. ZTLR člen 28, 28/2, 72. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2. ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/1-2, 318/4.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s strani tujcev – hrvaški državljan – dobra vera – zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati – neodpravljiva nesklepčnost
Tožnik je državljan Republike Hrvaške. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je Republika Slovenija že s sprejetjem Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS dne 25. 6. 1991, omejila pridobivanje lastninske pravice osebam, ki nimajo slovenskega državljanstva. Enako tudi z Ustavo Republike Slovenije (68. člen s spremembami in dopolnitvami). Šele Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji na nepremičninah (Ur. list RS, št. 61/2006), je hrvaškim državljanom omogočil pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, vendar le na podlagi pravnega posla, dedovanja ali odločbe državnega organa, ne pa tudi na podlagi zakona (torej tudi ne na podlagi priposestvovanja).
plačilo razlike plače – plačilo za dejansko opravljeno delo – javni uslužbenec
V primeru, da delavec ravna po navodilih delodajalca in dejansko v celoti opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, je upravičen do plačila plače, predvidene za takšno delovno mesto, na podlagi določbe 42. člena ZDR oziroma 44. člena ZDR-1 in to v načelu velja tudi za javne uslužbence. Pri tem pa je potrebno upoštevati pravila, ki veljajo pri delodajalcu glede obračunskih osnov in plač za tak primer. ZSPJS, s katerim so bile od 1. 8. 2008 urejene plače tudi pri toženi stranki, v prvem odstavku 14. člena določa, da javnemu uslužbencu, ki opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo. V drugem odstavku je za javne uslužbence z daljšo delovno dobo (nad 23 let) to znižanje določeno le za en plačni razred. To pomeni, da tudi če bi tožnica dejansko opravljala delo delovnega mesta višji referent I, za katero se je zahtevala VII. stopnja izobrazbe, bi bila na tem delovnem mestu upravičena le do osnovnega plačnega razreda delovnega mesta, katerega dela in naloge je dejansko opravljala, ustrezno znižanega za 2 oziroma 1 plačni razred, ne pa tudi do števila plačnih razredov na račun doseženih napredovanj.