izvršba na denarno terjatev - izvršba na pokojnino - ustavitev izvršbe - rubljivi prejemki - letni dodatek za rekreacijo
Iz listin, ki jih je dolžnik priložil k pritožbi, izhaja, da je dolžnik tako v letu 2015, kot tudi v letu 2016 bil upravičen do letnega dodatke za rekreacijo, ki v skladu z določbami ZIZ ni izvzet iz izvršbe in torej šteje med rubljive prejemke. Ker tako ni nobenega dvoma o tem, da dolžnik vsako leto v obdobju enega leta prejme najmanj en dohodek, ki je rubljiv, pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 133.a člena ZIZ niso izpolnjeni.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085527
ZPSPP člen 28, 28/1, 28/1-2, 29. ZPP člen 13, 206, 212. OZ člen 311.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov – zamuda s plačilom najemnine – odstop od najemne pogodbe – prenehanje obveznosti plačila najemnine – pobot – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – trditveno in dokazno breme – nesubstanciran dokazni predlog
Po pravilnem odstopu od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, poznejše prenehanje obveznosti plačila najemnine zaradi izpolnitve, na veljavnost odstopa od pogodbe nima pravnih učinkov in tudi ni razlog za zavrnitev zahteve po izpraznitvi poslovnega prostora.
Tudi v primeru, če bi že bil v pravdi na plačilo najemnin tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi ugotovitve v pobot ugovarjane terjatve, taka odločitev ne bi imela nobenega vpliva na presojo utemeljenosti odstopa od najemne pogodbe in posledično tudi na presojo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sodbe na podlagi izpraznitvenega naloga.
priglasitev pravdnih stroškov – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – zavrženje zahteve – postopek vzpostavitve etažne lastnine
Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zato jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno.
S prejemom sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine sta bila predlagatelja seznanjena, da je postopek zaključen, zato bi morala v roku 15 dni zahtevati povračilo stroškov postopka, ki so v zvezi s tem delom predloga nastali.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – pritožba upnika – pravni interes
Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, je bil zoper dolžnika že začet stečajni postopek, ker dolžnik v roku iz izpodbijanega sklepa ni vložil predloga za prisilno poravnavo, niti ni predložil dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da je odpravil insolventnost. Prišlo je torej do rezultata, ki ga je pritožnik kot upnik in predlagatelj začetka stečajnega postopka zasledoval že z vloženim predlogom za začetek stečajnega postopka. Sicer pa si pritožnik tudi, če bi s pritožbo zoper izpodbijani sklep v primeru njene meritorne obravnave uspel, v opisani situaciji svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Že pojmovno namreč odločanje o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne bi moglo seči v čas pred potekom roka, za katerega je bilo odločanje o njegovem predlogu odloženo.
S prenehanjem družbe kot glavnega dolžnika zaradi stečaja ne prenehajo tudi njene obveznosti (pač pa te obstajajo še naprej, v posledici pa obstajajo tudi akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov). Upnikova opustitev prijave (oziroma prepozna prijava) terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika na obstoj akcesornih obveznosti (kamor sodi tudi poroštvo) ne vpliva.
izvedba naroka v nenavzočnosti stranke – kršitev pravice do izjave – opravičilo stranke – pritožbeni rok – začetek teka pritožbenega roka – napačen datum izdaje sodbe
Napačen datum izdaje sodbe v ničemer ne okrni položaja toženca, saj začetek teka pritožbenega roka ni vezan nanj, temveč na trenutek vročitve sodbe.
Da je vozilo, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, v času nesreče upravljal toženec, je s pomočjo pravil logičnega mišljenja in splošnih življenjskih izkušenj mogoče sklepati iz znanih dejstev.
Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da predstavlja 26. 4. 2006 vložena tožba in postopek, voden v zadevi I P 374/2006, zavrnitev ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe z 28. 12. 2005. Pri tem se je pravilno oprlo na določilo tretjega odstavka 26. člena OZ. Gre za ponudbo, v kateri veljavnost ni določena. Če ponudnik ne določi roka za sprejem, je treba upoštevati ali je ponudba dana odsotni osebi ali ustno. Ponudba, dana odsotni osebi, veže toliko časa, kolikor je normalno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči, o njej odloči in da odgovor o ponudbi prispe do ponudnika. Zaradi zavrnitve ponudbe ta neha veljati in ponudnik nanjo ni več vezan.
podaljšljivost roka – predlog za podaljšanje roka – opravičljiv razlog – prekluzija – rok za podajo pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja
Dejstvo, da je imela pooblaščenka tožeče stranke med tekom roka dva dni zaradi praznika zaprto pisarno in da je težje našla strokovno pomoč, v tem primeru ne more biti odločujoča. Številne pripombe tožeče stranke na izvedeniško mnenje in dopolnitev kažejo, da je tožeča stranka bila ves čas seznanjena z izvedeniškim mnenjem in odgovori izvedenca oziroma, da ni šlo za popolnoma novo materijo, na katero se tožeča stranka ni imela časa pripraviti.
Podaljšljivost roka ne pomeni, da je ta rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Res je rok podaljšljiv, vendar pa bi bilo podaljšanje treba predlagati pred potekom roka in podati razlog za podaljšanje, ki je relevanten. Vložitev predloga za podaljšanje tega roka ne prekine teka tega roka. Rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.
Ker je tožnik trdil, da je bila sklenjena kupoprodajna pogodba, toženka pa je to dejstvo priznala, je moralo pritožbeno sodišče upoštevati, da sta bili med strankama sklenjeni kupoprodajni (in ne morda kakšni drugi) pogodbi. Sodišče je namreč vezano na trditveno podlago strank in razen, če ne gre za situacije iz tretjega odstavka 3. člena ZPP, izven teh trditev ne more ugotavljati dejanskega stanja.
Tožnici ni mogoče odrekati pravice, da zahteva razvezo pogodbe o preužitku, čeprav je bila ta sestavni del dednega dogovora.
S tožbo za razveljavitev sodne poravnave iz 392. člena ZPP tožnica ne bi mogla doseči zahtevanega pravnega varstva, saj je predvidena za primere, ko je sodna poravnava bodisi materialnopravno neveljavna, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, bodisi pri njenem sklepanju niso bile izpolnjene izrecno naštete procesne predpostavke. Tožnica v tej pravdi ne zatrjuje, da je pri sklenitvi pogodbe o preužitku prišlo do napak, pač pa zatrjuje napake pri njenem izpolnjevanju.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
V določilu prvega, drugega in tretjega odstavka 48. člena ZDZdr je določeno, da sodišče ugotavlja pogoje po 39. členu ZDZdr, to je za sprejem na zdravljenje brez privolitve - prvi odstavek, po 75. členu ZDZdr za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - drugi odstavek in po 80. členu ZDZdr nadzorovano obravnavo - tretji odstavek.
To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje poleg pogojev iz 39. člena ZDZdr ugotavljati tudi pogoje iz 75. in 80. člena ZDZdr in šele, če ti pogoji ne obstajajo izdati sklep o odpustitvi pridržane osebe. iz zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0072581
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3, 273/1-4. ZGD-1 člen 592. ZPP člen 285.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – dopustna sredstva zavarovanja – zavarovanje terjatvene pravice – terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja – varstvo upnikov družb pri pripojitvi – obstoj nevarnosti otežene uveljavitve terjatve – objektivna nevarnost – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Predlog za zavarovanje nedenarne terjatve je bil z izvršilnim sredstvom denarne kazni neutemeljen že iz razloga, ker tako sredstvo zavarovanja pri predlagani začasni odredbi ni dopustno. Denarna kazen kot sredstvo zavarovanja je dopustna pri začasni odredbi iz 3. točke 273. člena ZIZ.
Terjatev iz 592. člena ZGD-1 je tako imenovana terjatvena pravica (terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja) in se razlikuje od kavzalne terjatve, to je terjatve, za katero je upnik zavarovanje sploh zahteval. Terjatvena pravica je po svoji pravni naravi nedenarna terjatev, dolžnik pa jo izpolni s tem, da zagotovi ustrezno zavarovanje (ustanovitev zastavne pravice na premoženju). Zanjo veljajo vsa splošna pravila, vključno z možnostjo zavarovanja z začasno odredbo, na način in pod pogoji iz ZIZ. Eden od pogojev za zavarovanje nedenarne terjatve je tudi, da bi bila njena uveljavitev kasneje onemogočena ali vsaj znatno otežena.
Nevarnost iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je opredeljena objektivno, to pa pomeni, da razloge za ogroženo uveljavitev ni nujno iskati zgolj v dolžnikovem ravnanju, temveč lahko izhajajo iz katerega koli vzroka (dolžnikovega ravnanja, zunanjega vzroka ali celo iz stvari same). Bistvo objektivnosti je, da so možne različne poti (načini oziroma viri) ogrožanja uveljavitve nedenarne terjatve, ki same po sebi nujno ne izhajajo iz dolžnikovega ravnanja, lahko pa.
Zahteva po konkretizaciji predpostavke iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ daje zelo podobne rezultate kot presojanje istovrstnih dejanskih stanov po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Zlasti takrat, ko že sam predlagatelj za obstoj tega zakonskega pogoja zatrjuje, da bo nevarnost podana zaradi nakazanih subjektivnih okoliščin na strani toženca.
Trditveno breme obstoja nevarnosti otežene uveljavitve terjatve je bilo vsekakor na tožnici, ta pa je to nevarnost utemeljevala predvsem s toženkinim subjektivnim ravnanjem, pri čemer so vse zatrjevane okoliščine stare, medtem ko trenutne (aktualne) razmere, vključno s toženkino zmožnostjo izpolnjevati dolgoročne in kratkoročne obveznosti (zmožnost servisiranja dolga), ne kažejo na to, da bo uveljavitev pritožničine nedenarne terjatve otežena.
Materialno procesno vodstvo je procesno dejanje sodišča, katerega namen je prispevati k zgradbi končne sodbe. Je tipičen institut pravdnega postopka in se v postopku zavarovanja z začasno odredbo uporablja le smiselno.
Evropski plačlni nalog, izdan na standardnem obrazcu E, ne vsebuje rubrike za zahtevek iz naslova (zakonskih) zamudnih obresti, pri čemer pa to rubriko vsebuje vloga za evropski plačilni nalog, predložena na standardnem obrazcu A, kot je določeno v prilogi I Uredbe (1. in 2. točka 7. člena Uredbe). Ravno zaradi tega se evropski plačilni nalog (izdan na standardnem obrazcu E) izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo (predloženo na standardnem obrazcu A), kot to predpisuje 2. točka 12. člena Uredbe.
pravočasnost predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnave na navedeni stečajni postopek.
Utemeljena je pritožbena navedba, da je dolžnik zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložil prepozno. Prva vročitev, opravljena že v marcu 2016, je bila namreč pravilna. Zgolj zato, ker je sodišče prve stopnje (iz neznanega razloga) predlog in poziv vročalo ponovno, dolžnik ni pridobil novega roka za vložitev te zahteve.
Ker zahteva za odložitev odločanja ni bila pravočasna, ni podlage za prekinitev stečajnega postopka do odločitve o poenostavljeni prisilni poravnavi. 152. člen ZFPPIPP, ki ureja prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedenega postopka prisilne poravnave, se za postopek poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja, zato v zadevi ni pomembno, da se je nad dolžnikom začel postopek poenostavljene prisilne poravnave v zadevi St 000/2016.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti – skrajšanje preizkusnega obdobja – nova dejstva po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine iz 1. in 2. točke osmega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
preizkus terjatev – ločitvena pravica – izločitvena pravica – sočasno priznanje ločitvene in izločitvene pravice na isti stvari – premoženje stečajnega dolžnika – napotitev na pravdo – zmotna uporaba materialnega prava
Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, ne pa tudi na premoženju, na katerem ima kdo drug lastninsko pravico. Že zato bi bilo edino logično, da bi upravitelj, ki je pritožnici priznal izločitveno pravico, prerekal ločitveno pravico DUTB na isti nepremičnini. Upniki stečajnega dolžnika pač ne morejo biti v stečajnem postopku poplačani iz premoženja, ki ni v lasti dolžnika.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004586
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti - udeležba v rehabilitacijskem programu - vabljenje storilca
Storilec je tisti, ki mora poskrbeti, da naložene obveznosti opravi uspešno znotraj preizkusne dobe oziroma v roku, ki ga naloži sodišče. V kolikor tega ne stori, mu je sodišče dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Le v izjemnih primerih, če bi bilo izkazano, da storilec iz objektivnih razlogov, torej iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel opraviti naložene obveznosti, bi lahko sodišče postopalo drugače. Nepravilnosti pri poslovanju izvajalcev rehabilitacijskih programov v zvezi z vabljenjem storilca na udeležbo v edukacijskih delavnicah ne predstavljajo opravičljivega razloga za neudeležbo v delavnicah, saj neizpolnitev teh obveznosti ni posledica (zgolj) nepravilnosti pri poslovanju pristojnih organov, temveč (tudi) storilčeve malomarnosti in neskrbnosti pri izpolnjevanju obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in tako ni mogoče šteti, da bi bili izkazani objektivni razlogi, zaradi katerih storilec ni mogel pravočasno izpolniti naložene obveznosti.
Toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje vztrajala le pri tem, da tožnici, zaradi pomanjkljivo opravljenega dela, ni dolžna ničesar plačati. Trditev v zvezi s katero izmed zakonsko predvidenih sankcij za kršitev pogodbe, ni podala. Ni zatrjevala, da bi odstopila od pogodbe, niti konkretizirala koliko manj je opravljeno delo tožnice vredno, v kolikor je toženka napako odpravila na račun tožnice, oziroma v kolikor toženka zahteva znižanje plačila. Šele v pritožbi prvič (nekonkretizirano) nakaže, da je morala v novembru 2014 angažirati drugega podjemnika, da je opravil manjkajoče obračune in vzpostavil davčno pravilno stanje tudi za mesec maj 2014, vendar so te trditve prepozne (pa tudi nekonkretizirane).
Ker torej določba šestega odstavka 95. člena ZKP sodišču ne dopušča, da bi obdolženca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, obsojenka pa v aktualni pritožbi niti ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da je stroške privedbe na glavno obravnavo 10. 4. 2014 povzročila po svoji krivdi, ampak se sklicuje le na slabo premoženjsko stanje in moževo bolezen, njenemu pritožbenem predlogu, da se jo plačila krivdno povzročenih stroškov oprosti oziroma, da se ti krijejo iz naslova brezplačne pravne pomoči, ni mogoče slediti.