DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085926
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 214, 214/4.
začasna odredba – predlog za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – zavarovanje nedenarne terjatve – premoženjska razmerja med zakonci – izvenzakonska skupnost – delitev skupnega premoženja – skupno premoženje – posebno premoženje – trditveno in dokazno breme – vlaganje v nepremičnino – splošno znana dejstva – kotiranje vrednostnih papirjev na borzi
O predlogu za izdajo začasne odredbe, o izdaji katere odloča sodišče pred vročitvijo predloga nasprotni stranki in brez naroka, odloča sodišče v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo tožeča stranka ponudi v predlogu. Če iz predloga sledi verjetnost obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe in je predlagano ustrezno sredstvo zavarovanja, predlogu ugodi in izda predlagani sklep, sicer predlog zavrne.
Za standard splošno znanega dejstva je potrebna širša notornost. Znano mora biti širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, oziroma pretežni večini vseh odraslih članov družbe ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Časovni okvir kotiranja (določenih) vrednostnih papirjev na borzi ne ustreza standardu splošno znanega dejstva.
V posameznih bolj zapletenih primerih ni izključeno, da se ocenjuje zgolj verjetnost celote trditev ene in druge stranke.
ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1. ZPP člen 108, 108/1, 110, 110/4, 153, 153/3, 180, 180/1, 183, 300, 339, 339/1.
obseg skupnega premoženja – velikost deležev – domneva o enakem deležu zakoncev na skupnem premoženju – skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opustitev obrazložitve zavrnitve dokazov – kršitev pravice do obravnavanja v postopku – dopolnitev tožbe
Zaradi zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR, da sta deleža zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev (prvi odstavek 12. člena ZZZDR) na njunem skupnem premoženju enaka, bi lahko bil vprašljiv pravni interes za tožbo v delu, kjer tožnica zahteva (zgolj) polovični delež na spornem skupnem premoženju. Ker pa toženec tožnici na skupnem premoženju priznava samo delež v višini 1/10, kar pomeni, da nasprotuje prej navedeni zakonski domnevi, tožbe v zvezi z navedenim zahtevkom ni mogoče zavreči.
zapuščinski postopek – prijava udeležbe – udeležba – pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke zapuščinskega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravice iz zapuščine tudi ne predstavlja morebitno uveljavljanje lastninske pravice Č. Č. na določenih stvareh. Ker je Č. Č. tretja oseba, tudi zaradi ugotavljanja obsega zapuščine pogojev za njeno udeležbo v postopku ni.
Ker se pritožnica ni zavzemala za pridobitev dela, ki je po sklepu pripadel predlagatelju, posebna utemeljitev upravičenega interesa v sklepu ni bila potrebna.
Zgolj okoliščina, da je delitev nepremičnin predlagal predlagatelj, nasprotna udeleženka pa se je temu upirala, ne zadostuje za sklep, da je bila delitev izključno v predlagateljevem interesu.
SPZ člen 219, 219/1. ZPP člen 11, 11/1, 347, 347/2.
služnost – izvrševanje služnosti – varstvo služnosti – vznemirjanje služnosti – priposestvovanje služnosti – dobra vera – načelo obzirnosti
Služnost se mora izvrševati na način, ki čim manj obremenjuje gospodujočo nepremičnino.
Tožbeni zahtevek za varstvo služnosti je utemeljen, če je vznemirjanje služnosti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Za vznemirjanje se zato ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, a nanj ne vpliva bistveno.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, da sporni prostori v prvem nadstropju ne predstavljajo stanovanja, tožnik zahteva ugotovitev dejstev, kar ne more biti predmet ugotovitvene tožbe in je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbeni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080139
OZ člen 16. ZPP člen 354, 356.
kupoprodajna pogodba – predmet kupoprodajne pogodbe – stanovanje – nesporazum o predmetu obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Pravno podlago za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku predstavlja določba 16. člena OZ, v skladu s katero se šteje, da pogodba ni sklenjena, če sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Gre za primere, ko iz samih izjav strank sicer ni mogoče razbrati, da gre za različno naravo, predmet ali podlago, a se to izkaže kasneje pri izpolnjevanju tega, kar naj bi bilo dogovorjeno.
Izdaja začasne odredbe o preživnini zakonca je omejena na izjemne situacije. Kriterij za izdajo je zagotovitev nujnega preživljanja upravičenca oziroma kritje njegovih nujnih eksistenčnih potreb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074855
OZ člen 18, 18/1, 122, 122/2. ZPP člen 115, 115/1, 258, 258/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zaslišanje strank - izostanek stranke z naroka - prenos pogodbe - privolitev stranke v prenos pogodbe - konkludentna izjava volje - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke povabilo na zaslišanje, vendar se le-ta, kljub opozorilu na posledice neopravičenega izostanka, ni odzval sodnemu vabilu. V takšnem primeru pa je opustitev predlaganega zaslišanja dopustna (drugi odstavek 258. člena ZPP), zato toženkina pravica do izvedbe dokaza z lastnim zaslišanjem ni bila kršena. Možnost, da bi jo sodišče zaslišalo, ji je bila ponujena, le izkoristila je ni.
Glede na vsebino pogodbeno prevzetih obveznosti je tožena stranka dolžna vrniti sorazmeren znesek prejetih sredstev, ki so bila namenjena spodbujanju primernih zaposlitev dolgotrajno brezposelnim osebam že zato, ker je prišlo do prenehanja zaposlitve obeh delavk pred iztekom 18 mesecev od dneva zaposlitve.
Če je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe v konkretnem primeru spoznalo verjetnost, da je bila pogodba o upravljanju toženi stranki pravilno odpovedana in da so etažni lastniki sporne stavbe sklenili po tem veljavno pogodbo z novim upravnikom (ki jo je posledično dolžan začeti izpolnjevati), so razlogi sklepa o zavrnitvi predloga zavarovanja z začasno odredbo v delu, v katerem sodišče zaključi, da zavarovanje ni potrebno, ker tožena stranka izpolnjuje pogodbo o upravljanju v sporni stavbi še naprej na enak način kot pred odpovedjo pogodbe, sami s sabo v nasprotju.
Namen etažnih lastnikov pri zahtevi za sodno varstvo je v začasni preprečitvi toženi stranki, da nadaljuje z izvrševanjem pogodbe o upravljanju.
Pritožnica ima tudi prav, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi, če bi predlagano začasno odredbo izdalo, prejudiciralo odločitev o vloženi tožbi, ne da bi upoštevalo trditve nasprotne stranke (tožene stranke). Če je sodišče ocenilo, da mora pred odločitvijo izvesti kontradiktoren postopek, bi ga moralo izvesti, ne pa iz tega razloga predlog zavrniti.
vrnitev poslovne sposobnosti – zloraba prepovedanih drog – izvedenec
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno zasliši udeleženko in predlagateljico, predvsem v smeri vsakdanjega funkcioniranja udeleženke v družini in tudi sicer. Namreč tudi ni jasno, kakšne posle naj bi poleg vsakdanjih opravil, udeleženka še opravljala, pa naj jih ne bi bila zmožna, ali ima poleg denarnih sredstev od prodaje nepremičnin, še kaj premoženja (nepremičnine) s katerim bi lahko razpolagala, iz kakšnega njenega ravnanja izhaja, da razen s sredstvi pokojnine, z ostalim svojim premoženjem ne bi bila sposobna racionalno razpolagati.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – nadomestilo – škoda – škoda zaradi ustanovljene nujne poti – manjvrednost zemljišča – koristi zaradi nujne poti – nedovoljene pritožbene novote
Ob tem, da pritožba navedb o znatni prizadetosti uporabe in ogroženi varnosti stanovalcev ne uspe ustrezno konkretizirati (in še manj izkazati), velja poudariti, da se z izpodbijanim sklepom ne ustanavlja (vsem namenjena) javna pot, ampak (zgolj) nujna pot za potrebe parcele X.
Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
odgovornost zavarovalnice – poškodba pri padcu – zdrs na mastnem madežu v kuhinji – nedopustnost ravnanja – dolžno ravnanje – soprispevek – opustitev dolžnega nadzora staršev
Toženkin ugovor, da je škoda nastala zaradi opustitve dolžnega nadzora tožničinih staršev, je neutemeljen. Tudi če bi toženki uspelo dokazati, da tožničin oče tožnice na obisku pri toženkinem zavarovancu ni dovolj skrbno nadzoroval in varoval, se toženka ne bi mogla niti delno razbremeniti svoje odgovornosti, da na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe povrne nastalo škodo.
vezanost na izvršilni naslov - določljivost naložene obveznosti - pravica delavca do polnega nadomestila - izterjava davkov in prispevkov
Glede na zakonsko ureditev delavec prejemke, ki jih je dobil od Zavoda, obdrži, razliko do polnega nadomestila plače pa dobi od delodajalca. Delavec tako dobi povrnjeno celotno nadomestilo plače za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, Zavod dobi od delodajalca vrnjena sredstva, ki jih je neutemeljeno plačal delavcu, delodajalec pa plača tisto, kar je dolžan.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081624
URS člen 15, 39. EKČP člen 10. ZPP člen 124, 125, 125a, 224, 224/4.
izključitev javnosti na glavni obravnavi – razžalitev časti in dobrega imena – pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – odgovorni urednik informativnega programa – dvom v korektnost dela pri pripravi oddaje – izjava na javni seji komisije državnega zbora – televizijski prenos
Pritožnik se ne more sklicevati na kršitev načela javnosti glavne obravnave, če ni ugovarjal zoper vsebino zapisnika o glavni obravnavi (124. in 125. člen ZPP), čeprav je to možnost imel ob podpisu zapisnika ter še kasneje po vročitvi prepisa zapisnika (125.a člen ZPP).
Toženec pri podaji izjave ni imel zaničevalnega namena in izjave ni podal z namenom očrniti tožnico oziroma njeno delo pred širšo javnostjo. Pri podajanju izjave ni ravnal hudo malomarno oziroma brezbrižno, kot je že zgoraj pojasnjeno, saj je imel že na podlagi prejetega SMS, vsaj glede bistvenega dela svoje izjave, opravičljive razloge, da je verjel v resničnost svojih trditev.
Poleg tega je dokazno breme na tožnici, ki bi morala dokazati, da je toženec zavestno in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o njej oziroma da je pri tem ravnal brezbrižno, ne ozirajoč se na resničnost zapisanih trditev. Tega pa ni dokazala.
Tožnica kot novinarka in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija v času podaje sporne izjave je absolutno javna oseba in zanjo velja, da je morala kot takšna na račun svoje vloge trpeti več kritike in hujše komentarje glede svojega dela, posebej še v primeru, ko je predmet kritike oddaja, v kateri je bila obravnavana tema, za katero je bil izražen velik interes javnosti, da se resničnost dogodkov (delovanje pripadnikov tedanje SDV) čimbolj in verodostojno razišče.
Sodišče je na podlagi dohodkov pravdnih strank ugotovilo njune finančne sposobnosti in pravilno določilo preživninsko obveznost toženca ob upoštevanju, da je vsebinski kriterij za določitev višine preživnine v postopku odločanja o začasni odredbi nujno preživljanje, in ne ustrezen življenjski standard.
Z začasno odredbo se določi preživnina le za kritje otrokovih nujnih eksistenčnih potreb.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080180
URS člen 35, 36. SPZ člen 99, 100. ZPP člen 337, 337/1.
negatorna tožba – solastnina – varstvo solastnika – razmerja med solastniki – pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je toženka z izgradnjo montažnega zidu povezala svoj bivalni del stanovanja s kopalnico in si na ta način zagotovila nujno potrebno zasebnost v njenem stanovanju kot celoti. Ker je na ta način zaprla prvotni prehod na podstrešje, izdelala pa je novega, je sodišče utemeljeno štelo, da na ta način tožnik ni onemogočen pri uporabi skupnega podstrešja.
Nastanek navadne škode (kot jo tožnik v konkretnem primeru zatrjuje/uveljavlja) ni vezan na vprašanje, ali je bila ta sanirana. Ta škoda (v obliki zmanjšanja premoženja) je v posledici s strani toženke na objektu/steni povzročenih poškodb že nastala, strošek sanacije teh poškodb pa jo opredeljuje po višini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084951
OZ člen 247. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
hipoteka – obstoj davčnega dolga – dejansko stanje – dokazovanje – dokazni predlog – pravica do izjave – vnaprejšnja dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog tožnika s pridobitvijo podatkov od FURS-a neupravičeno opustilo. Pojasnilo sodišča, da je mogoče že na podlagi listinske dokumentacije, predložene s strani tožene stranke, sklepati o stanju dolga na dan sklenitve poravnave, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in kršitev tožnikove pravice do izjave ter pravice do enakopravnosti strank v postopku. Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze, se izjavi o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. S takim ravnanjem, ki ga tožnik utemeljeno graja, je prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.