• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 18
  • >
  • >>
  • 141.
    VDSS Sodba Pdp 281/2025
    17.9.2025
    DELOVNO PRAVO
    VDS00088995
    ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-8, 126, 126/2, 127, 127/4, 129, 129/1, 135, 135/2. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 62. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 24, 48, 54.
    dodatek za delovno dobo - osnovna plača - plačilna lista

    Delodajalec mora dodatek za delovno dobo obračunavati ločeno in pregledno. Če ga vključi v osnovno plačo, s tem krši 126. in 129. člen ZDR-1 ter "načelo jasnosti izplačila" iz drugega odstavka 135. člena ZDR-1, ki zahteva, da plačilna lista jasno prikazuje vse postavke izplačila, to pa so osnovna plača, dodatki, nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki.

  • 142.
    VSL Sklep I Ip 724/2025
    17.9.2025
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00087800
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11. ZIZ člen 341, 364, 364/2.
    ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti
    Pri uveljavljanju pretrganja zastaranja je bistveno, da pretrganje zastaranja ne more nastopiti, ko je terjatev že zastarala. Pripoznava dolga je namreč mogoča le dokler terjatev (še) ni zastarana. Enako velja za (delno) plačilo dolga, ki je konkludentna oblika pripoznave dolga. Po tem, ko obveznost zastara, ta namreč zgolj postane naturalna. Plačila naturalne obveznosti ni mogoče šteti za pripoznavo dolga ali odpoved zastaranju, ampak je potrebna pisna pripoznava zastarane obveznosti. Potem, ko je terjatev zastarana, nastopijo enaki učinki samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo zastarane obveznosti.
  • 143.
    VDSS Sklep Pdp 244/2025
    17.9.2025
    DELOVNO PRAVO
    VDS00089009
    ZDR-1 člen 49, 81, 89, 89/1, 89/1-5, 89/2. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 11, 11/3. ZPP člen 354, 355.
    neuspešno poskusno delo - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - opredelitev do navedb stranke - utemeljenost odpovednega razloga
    Tožnik je neutemeljenost odpovednega razloga dokazoval tudi s trditvijo, da mu je toženka tik pred vročitvijo odpovedi ponudila sklenitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pravnik in sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pravni svetovalec. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da to ni vplivalo na zakonitost odpovedi, ker sta tako prenehanje pogodbe s sporazumom kot sklenitev nove pogodbe zakonsko dopustna instituta (49. in 81. člen ZDR-1). Slednje po presoji pritožbenega sodišča sicer drži, ne pomeni pa, da toženkine ponudbe za uporabo navedenih institutov, kateri je časovno neposredno sledila podaja izpodbijane odpovedi, v nobenem primeru ne bi bilo mogoče (po ustrezno raziskanih dejstvih in v povezavi z ostalimi dokaznimi zaključki) šteti kot eno od dokazil v podkrepitev trditve, da odpovedni razlog ni bil utemeljen.
  • 144.
    VSC Sklep I Ip 195/2025
    17.9.2025
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00092000
    ZIZ člen 168, 168/3.
    izvršba na nepremičnino - vpis lastništva v zemljiško knjigo - prenos lastninske pravice na nepremičnini
    Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. Sodišče prve stopnje je zato moralo počakati na pravnomočnosti sklepa o vpisu, nato pa je nadaljevalo izvršilni postopek z izdajo sklepa o izvršbi.
  • 145.
    VDSS Sodba Pdp 266/2025
    17.9.2025
    DELOVNO PRAVO
    VDS00088998
    ZDR-1 člen 6, 20, 20/1, 83, 83/4, 89, 89/1, 89/1-1, 114, 199. ZSDU člen 91, 98.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pooblastilo za podajo odpovedi - pisnost - sprememba sistemizacije - svet delavcev - delavec pred upokojitvijo - izbira presežnega delavca - prepoved diskriminacije - sodelovanje delavcev pri upravljanju - utemeljen odpovedni razlog
    Izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi je podala pristojna oseba. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZDR-1 namreč v imenu delodajalca - pravne osebe kot stranka pogodbe o zaposlitvi nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. ZDR-1 v zvezi s pooblastitvijo oziroma pooblastilom ne določa drugih omejitev, razen da mora biti pisna. Direktorica upravljanja s kadri je imela podlago za podajo odpovedi v 10. točki Sklepa o podelitvi pooblastil z dne 14. 9. 2021.

    Ker je bila odpoved izvedena po zakonsko določenem postopku, odpovedni razlog pa je bil utemeljen, morebitna kršitev 91. člena ZSDU sama po sebi na zakonitost odpovedi ne more vplivati.

    Toženka je bila pri izbiri presežnega delavca omejena le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena ZDR-1 neveljavna.
  • 146.
    VSC Sklep II Cpg 75/2025
    17.9.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSC00087991
    ZGD-1 člen 512, 513.
    trditveno in dokazno breme - zahteva družbenika za informacije - vpogled v poslovno dokumentacijo - družba mati - hčerinska družba - odvisna in obvladujoča družba
    Med zadeve družbe (načeloma) sodi tudi poslovanje hčerinske družbe, ki je v 100 % lasti družbe matere, sploh ob izostanku nadaljnjih navedb zakaj bi zahtevane informacije ne bile objektivno pomembne za družbo mater.

    Družbeniku praviloma niso poznane že zadeve njegove družbe in zato zahteva informacije, zaradi kapitalske odvisnosti družbe hčere mu je še toliko manj poznana dokumentacija odvisne družbe.

    Trditveno in dokazno breme je razporejeno v skladu s spoznavnimi zmožnostmi obeh pravdnih strank, pri čemer je prva nasprotna udeleženka tista, ki pozna ali bi lahko spoznala dokumentacijo druge nasprotne udeleženke. Njeno breme je v skladu s spoznavnimi zmožnostmi nesorazmerno večje in le od nje je mogoče zahtevati konkretnejše ugovorne navedbe in dokaze.

    Na dejansko nemožnost izpolnitve se družba ne more sklicevati, če si lahko zahtevano informacijo priskrbi.
  • 147.
    VSL Sklep II Cp 1262/2025
    17.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00087773
    Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 7, 17, 17/1, 17/3. ZPP člen 180, 180/1.
    evropski plačilni nalog - ugovor zoper evropski plačilni nalog - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - obvezne sestavine tožbe - določna opredelitev zahtevka
    Vloga za izdajo evropskega plačilnega naloga na obrazcu z osnovnimi podatki o terjatvi, ki vsebinsko ni obrazložena, mora biti v nadaljnjem pravdnem postopku obrazložena in sestavljena tako, kot zahteva prvi odstavek 180. člena ZPP.
  • 148.
    VSL Sklep IV Ip 525/2025
    17.9.2025
    IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00087818
    ZIZ člen 264, 265.
    zavarovanje s predhodno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - iztek časa veljavnosti predhodne odredbe
    Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe sam po sebi ne daje podlage za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj.
  • 149.
    VDSS Sodba Pdp 295/2025
    17.9.2025
    DELOVNO PRAVO
    VDS00089006
    ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - utemeljenost pisnega opozorila - kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja
    Tožnici je v prvem pisnem opozorilu utemeljeno očitana kršitev 33. člena ZDR-1 in toženkinega Hišnega reda, ker je v mesecu maju 2023 trikrat neupravičeno zamudila na delo. S pritožbeno navedbo, da se je vsakokrat opravičila, se ne more razbremeniti očitane kršitve. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da zamude v okviru javnega prevoza, ki ga je uporabljala za prihod na delo, pomenijo objektivno okoliščino, na katero ni mogla vplivati.

    Tožnica je med delovnim časom opravljala osebni nakup (nabirala izdelke), to pa pomeni, da v tem času ni opravljala zadolžitev iz pogodbe o zaposlitvi, s čimer je kršila 33., 34. in 37. člen ZDR-1 ter Hišni red. Ključne okoliščine očitane kršitve, ki je v tem, da je tožnica izdelke za osebni nakup nedopustno nabirala med efektivnim delovnim časom, ne more spremeniti dejstvo, da je te izdelke plačala po koncu delovnega časa.
  • 150.
    VSL Sodba I Cpg 170/2025
    17.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00088377
    ZGD-1 člen 293, 305, 305/1, 395, 395/1, 395/1-2, 395/2. ZPre-1 člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/2, 8/2-1, 63, 63/1. ZPP člen 285.
    izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine delniške družbe - prevzemi - mirovanje glasovalnih pravic - predsednik skupščine delniške družbe - pristojnosti skupščine - dnevni red skupščine - delničarjeva pravica do obveščenosti - materialno procesno vodstvo - usklajeno delovanje - domneva usklajenega delovanja
    Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic nekaterih delničarjev ni kršila svojih kogentno določenih pristojnosti.

    Ker tožeča stranka ni trdila, da je od tožene stranke zahtevala kakršnekoli informacije v zvezi s spornim sklepom skupščine in da odgovora na svoja vprašanja ni dobila, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ne more uspeti z izpodbijanjem spornega sklepa skupščine zaradi kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti.

    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da že neobičajne okoliščine pridobitve spornih delnic (čas prenosa delnic, število prenesenih delnic, neplačilo za delnice) kažejo na to, da je njihovo lastništvo navidezno. Izpolnjena je domneva o usklajenem delovanju iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
  • 151.
    VSM Sklep I Cp 370/2025
    17.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00087924
    ZDDV-1 člen 63. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
    odmera pravdnih stroškov - sklep o pravdnih stroških - kriterij uspeha v postopku - končni uspeh strank - plačilo DDV - obračun odvetniške storitve - zavezanec za plačilo DDV
    Odločitev o povračilu potrebnih stroškov postopka, ki jo sodišče izda v obliki sklepa, v razmerju med sodiščem in stranko, ki je do povračila stroškov upravičena po prvem odstavku 155. člena ZPP, ni del sistema DDV. Kako je pravdna stranka v zvezi s plačilom DDV od odvetniških storitev uravnala svoje obveznosti iz naslova plačila DDV in ali ima možnost DDV odbiti, v zvezi z odločbo o odmeri pravdnih stroškov ni pomembno, saj ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti, oziroma bi to lahko storila po 63. členu ZDDV-1.
  • 152.
    VSC Sklep II Kp 11600/2023
    17.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00088349
    ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 437, 437/1. KZ-1 člen 137.
    zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - utemeljen sum - oškodovanec kot tožilec
    Tehnično zmožnost snemanja zvoka imajo številne elektronske naprave (mobilni telefoni, prenosniki, pametni zvočniki itd., kot tudi pametne ure), vendar zgolj tehnična možnost, ki jo dopusti izvedenec, nikakor ne potrjuje storitve kaznivega dejanja neupravičenega poslušanja in snemanja zvoka s strani obdolženke, kot to zmotno navaja pritožnica in tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadostuje za sklep, da je verjetnost, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje večja od verjetnost, da ga ni.

    Povsem neutemeljeno je pritožnikovo polemiziranje o njegovi neenakopravni obravnavi v primerjavi z ostalimi oškodovanci (kot tožilci) in državnim tožilcem. Ne drži, da je bil kakorkoli neenakopravno obravnavan, saj bi moral oškodovanec kot tožilec (kot nenazadnje tudi državni tožilec, v kolikor bi bil le-ta v vlogi tožilca v tem postopku) s predloženimi dokazi izkazati utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje, kar mu ni uspelo.
  • 153.
    VSL Sklep IV Ip 955/2025
    17.9.2025
    DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00087819
    ZIZ člen 34, 34/2, 243. ZDavP-2 člen 13.
    zavarovanje terjatve z zastavno pravico - sorazmernost ukrepa - nujnost ukrepa - omejitev zavarovanja
    Pogoj za izdajo sklepa o zavarovanju je obstoj izvršilnega naslova zoper dolžnika. Ne gre za zlorabo pravic, ker bi upnik lahko predlagal izvršbo, predlaga pa zgolj zavarovanje. Že na prvi pogled je jasno, da je upnik zoper dolžnico predlagal milejši ukrep, kot je izvršba, saj gre zgolj za zavarovanje.

    Nujnost ukrepa je upnik utemeljil že s starostjo terjatev, torej z obdobjem, v katerem upnik svoje terjatve ni dobil poplačane, z neuspešnostjo davčne izvršbe in z neobstojem drugega dolžničinega premoženja, čemur dolžnica niti ni nasprotovala. Kot bistveno pa bi dolžnica na tem mestu morala ponuditi vsaj neko nadomestno premoženje, na katerem bi upnik lahko zavaroval ali poplačal svojo terjatev, pa tega dolžnica ni storila. Upniku namreč pravice do zavarovanja ni mogoče odreči, kolikor gre za edino dolžnikovo premoženje (dolžnica česa nasprotnega ne zatrjuje), na katerem upnik sploh lahko predlaga zavarovanje, pa je dovoljeno zavarovanje pravzaprav tudi edino možno.
  • 154.
    VSL Sklep Cst 221/2025
    17.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00087780
    ZFPPIPP člen 47, 332, 332/2.
    prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - tržna vrednost nepremičnine - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - sklep o prvi prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene
    Breme upnika, ki se sme pritožiti proti sklepu o prodaji, je, da izkaže, tj. da do stopnje verjetnosti dokaže, da cenitev ni več ažurna.
  • 155.
    VSC Sodba II Kp 21002/2025
    17.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00088918
    KZ-1 člen 72, 324, 324/1.
    sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - nevarna vožnja v cestnem prometu - varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja - izbira kazenske sankcije - višina izrečene kazni - nevaren voznik

    Tudi po presoji pritožbenega sodišča dejstvo, da je bil obdolženec že kaznovan za prekršek zaradi vožnje pod vplivom alkohola in da je kaznivo dejanje storil v relativno kratkem času (niti ne eno leto) po prenehanju preizkusne dobe, ki mu je bila določena v prekrškovnem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kaže na ustaljen negativen vedenjski vzorec obdolženca, ki ne temelji izključno na konkretnem kaznivem dejanju kot enkratnem dogodku, zaradi katerega ga je nedvomno treba izločiti iz prometa kot nevarnega voznika.

  • 156.
    VDSS Sklep Psp 159/2025
    17.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00088684
    ZPP člen 108, 335, 335-1, 335-4, 343, 343/1, 343/3.
    nujne sestavine pritožbe - podpis pritožbe - manjka podpis pritožnika - zavrženje pritožbe
    Sodišče je pritožbo zavrglo iz razloga nepopolnosti na temelju prvega odstavka 343. člena ZPP, ker ne vsebuje sestavin iz 4. točke 335. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz pritožbe razvidno, da ne vsebuje izvirnega lastnoročnega podpisa pritožbe. Skladno s tretjim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP tudi podpis pritožnika. Izviren lastnoročni podpis pritožbe je ne le obvezna, ampak tudi nujna sestavina pritožbe. Upoštevajoč dejstvo, da se v postopku pritožbe ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je potrebno zavreči pritožbo, ker ne vsebuje sestavin iz 4. točke 335. člena ZPP.
  • 157.
    VDSS Sklep Pdp 304/2025
    17.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00088748
    ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8, 394, 394-1, 395, 395/2, 396, 397, 397/2, 398, 398/1, 398/2, 398/3, 399. ZDR-1 člen 84, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
    predlog za obnovo postopka - novi dokazi - procesna skrbnost stranke
    Dovoljenost predloga za obnovo postopka, ki se sklicuje na nova dejstva in nove dokaze, je odvisna od presoje, ali je stranka nova dejstva in nove dokaze mogla uveljavljati brez svoje krivde, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Izkazati mora tudi, da glede tega dokaza ni ravnala (procesno) neskrbno. Če ta predpostavka ni izpolnjena, sodišče predlog na podlagi povsem jasne določbe prvega odstavka 398. člena ZPP kot nedovoljen zavrže.

    Tožnik bi lahko dokaze, na katere se sklicuje v predlogu za obnovo, ob zadostni skrbnosti predložil že v prejšnjem postopku. Glede na očitke v izredni odpovedi, ki jih je tožnik zanikal ter ob vedenju, da je zoper njega podana kazenska ovadba, ni neživljenjsko niti nerazumno pričakovati, da bi v zvezi s tem opravil ustrezne poizvedbe pri tožilstvu, torej preveril, ali se v tožilskem spisu nahajajo morebitni razbremenilni dokazi, oziroma predlagal, da dokumentacijo pridobi sodišče. Tožnik je v dokaznem postopku vsekakor to možnost imel, če nanjo ni pravočasno pomislil, mora procesne posledice takšne opustitve nositi sam.
  • 158.
    VSL Sodba I Cp 169/2025
    16.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NOTARIAT
    VSL00087754
    ZN člen 51, 55. Notarska tarifa (2019) člen 3, 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
    notar - znanje jezika - tuj jezik - plačilo opravljene storitve - povišanje nagrade
    Pritožbeno sodišče pritrjuje razlagi prvostopnega sodišča, da 3. člen Notarske tarife dodatek predvideva zgolj v primeru, kadar notar sam uporablja tuj jezik. Gre torej za primere iz tretjega odstavka 55. člena ZN, ko ima notar specifična znanja in obvlada jezik udeleženca, zaradi česar sodelovanje tolmača ni potrebno.
  • 159.
    VSM Sklep II Kp 13704/2025
    16.9.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00088067
    ZKP člen 167, 167/2, 355.
    obstoj utemeljenega suma - nestrinjanje preiskovalnega sodnika - pritožba zoper sklep zunajobravnavnega senata - uvedba preiskave
    V fazi odločanja, ali naj se začne zoper določeno osebo preiskava, je treba izhajati iz njenega namena, predpisanega v drugem odstavku 167. člena ZKP, in sicer, da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali postopek ustavi. To pomeni, da za presojo obstoja utemeljenega suma ni potrebno, da so v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi, pač pa ugotovljena tista dejstva in zbrani tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Graja v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zagovornikova lastna ocena procesne vloge posameznih (so)storilcev, je tako preuranjena in brez vpliva na pritožbeno izpodbijano procesno odločitev.
  • 160.
    VSL Sodba VI Kp 92943/2024
    16.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00088140
    KZ-1 člen 58, 58/2, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 383/1-2.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - priznanje krivde - pogoji za izrek pogojne obsodbe - kaznovalni predlog državnega tožilca - predobravnavni narok
    V skladu z določbo drugega odstavka člena 58 KZ-1 se pogojna obsodba ne sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen najmanj treh let, kar pomeni, da sodišče, razen v primeru procesne situacije iz petega odstavka istega zakonskega določila, ko je za primer priznanja predlagan izrek pogojne obsodbe, te sankcije opozorilne narave v obravnavanem primeru ni moglo izreči; kljub drugačni navedbi sodišča prve stopnje v sodbenem izreku je evidentno, da je tožilstvo za primer priznanja krivde na predobravnavnem naroku predlagalo izrek nepogojne zaporne kazni v trajanju dveh let, kar terja zaključek, da je sodišče prve stopnje pogojno obsodbo obtoženki izreklo v nasprotju z jasno določbo kazenske materialne zakonodaje in na ta način, v obtoženkino korist, prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.

    Pritožnica nasprotuje izrečeni sankciji opozorilne narave, tako svojo kritiko pa utemeljuje z oceno, da razpoložljive dejanske okoliščine ne upravičujejo zaključka o pozitivni prognozi obtoženkinega prihodnjega življenja; pritožnica ne prepozna, da je prvostopenjsko sodišče z izrekom pogojne obsodbe prekršilo materialno določbo, ki določa, upoštevaje predpisano kazen, ključno merilo za vnaprej določljiv katalog kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi je vprašanje (ne)upravičenosti pozitivnega prognoziranja sploh mogoče postaviti.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 18
  • >
  • >>