URS člen 15, 15/3, 29, 36. KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 148, 148/1, 164, 220, 245, 247.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ogled kraja dejanja - nujno preiskovalno dejanje - odredba za hišno preiskavo - pričakovana zasebnost - zaseg - zaseg predmetov - nedotakljivost stanovanja - zaseg droge - zapisnik o zasegu predmetov - dokazno sredstvo - pravica do učinkovite obrambe
Na podlagi upravičeno ugotovljene potrebe po neposredni zaznavi, ali se na določenem področju dejansko nahaja prepovedana droga konoplja kot predmet, ki se mora vzeti po določbah kazenske materialne zakonodaje in hkrati predstavlja dokazilo v kazenskem postopku, pri čemer je narava stvari (možnost uničenja rastlin) terjala zaseg ter zavarovanje najdenih sadik še pred začetkom preiskave, so policisti utemeljeno ravnali po določbah členov 164, 220, 245 in 247 ZKP.
Kljub temu torej, da imajo pritožniki prav glede vsebine, ki se nanaša na pojem tradicionalnega slovenskega kmetijskega gospodarstva, in nanjo vezano pravico lastnika, da svojo lastnino nemoteno uporablja, ter obveznost tretjega, da v to lastnino ne posega, te opredelitve ne terjajo ugotovitve, da so policisti v zasebno lastnino obtoženega B. A. posegali v okoliščinah, za katere določba člena 36 Ustave RS terja odredbo za hišno preiskavo.
S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da področje, na katerem so policisti opravili ogled, ter poti, po katerih so na to področje dostopali, niso ograjeno območje, hkrati pa nič od navedenega tudi ni predstavljalo dela zaključenega prostora, v katerem bi oseba, kot naslovnik ustavno določenih človekovih pravic in svoboščin, ter njej bližnje osebe bivale skrito pred očmi javnosti in v katerega bi spustile le tiste, ki jim dovolijo vpogled v najbolj intimne sfere svojega življenja.
Korektno branje obrazložitve izpodbijane odločitve terja zaključek, da je sodišče prve stopnje navedeno dejansko okoliščino izpostavilo v povezavi z naravo področja, na katerega so dostopali policisti, in upravičeno ocenilo, da je odsotnost ograje, skupaj z dejstvom, da ni šlo za bivalne prostore, izraz nižje stopnje pričakovanja (absolutne) skritosti pred očmi tretjih, zaradi česar je ugotovitev, da odredba za hišno preiskavo za postopanje policije ni bila na mestu, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna, pa čeprav vstop tujca na zasebno zemljišče lahko, v določenih primerih, predstavlja kršitev pravice do zasebne lastnine kot ustavne kategorije.
V zvezi s pritožbeno kritiko v tem delu sodišče druge stopnje poudarja, da navedena listinska dokumentacija v potrebni meri omogoča prepoznati ključne značilnosti delovanja policije v predkazenskem postopku v zvezi z bistvenim obremenilnim dokazom, navedeno pa zagotavlja, kljub odsotnosti formalnega zapisnika o zasegu, obema obtožencema uresničevanje pravice do učinkovite obrambe.
Zapisnik o zasegu lahko predstavlja dokazno sredstvo za ugotavljanje pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi s pridobivanjem obremenilnih dokazov, vendar pa njegova odsotnost ne terja neizpodbojne domneve, da so bili dokazi pridobljeni na nedovoljen način.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da postopek na podlagi predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni predstavlja nujno zadevo v skladu s 1. točko tretjega odstavka 83. člena ZS, saj gre za postopek v zvezi z izvrševanjem kazni zapora.
ZFPPIPP člen 375, 375/2, 376, 376/1, 396, 396/1, 396/1-1, 396/1-2, 397, 397/2, 410, 410/5. ZPP člen 360, 360/1.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - pravnomočno zaključen postopek - nerelevantne pritožbene navedbe
Predlog za odpust obveznosti je pravnomočno zavrnjen, zato so pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik nasprotuje končanju postopka osebnega stečaja, ker želi doseči odpust obveznosti, neupoštevne in višje sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izpodbijana sklepa sta posledica pravnomočne zavrnitve odpusta obveznosti in dejstva, da so bila vsa dejanja v postopku opravljena in unovčeno ter razdeljeno vse premoženje stečajnega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00089866
ZFPPIPP člen 227, 231. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 188, 188/2, 188/3, 191, 275, 404, 405.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - več predlogov za začetek stečajnega postopka - ista terjatev - plačilo terjatve - deljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - odgovornost več oseb za isto škodo - obveznost z več dolžniki - solidarna odgovornost - solidarna obveznost dolžnikov - domneva enakih deležev - delitev na enake dele - izjema - izpolnitev s subrogacijo - subrogacija po zakonu - pravni interes za izpolnitev obveznosti - pravica izpolnitelja do povračila - neupravičena obogatitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - odločitev o stroških - sklep o končanju stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko je predlog prvega upnika za začetek stečaja nad dolžnikom zavrnilo, čeprav je z istim sklepom nad dolžnikom začelo stečajni postopek. Predloga prvega in drugega upnika v konkretnem primeru nista enaka le glede zahtevka, temveč je enaka tudi terjatev, na katero se opirata in na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka. Gre za isto odškodninsko terjatev zoper dolžnika, ki je bila pravnomočno prisojena prvemu upniku, ki jo je tudi uveljavljal v predlogu za začetek stečaja (v celotnem znesku), nato pa je nanjo (v polovičnem znesku) enak predlog oprl še drugi upnik, ki je to terjatev med predhodnim postopkom plačal prvemu upniku kot solidarni zavezanec v izvršbi. Dolžnikova zaveza s tem plačilom ni prenehala; obveznost, ki jo je imel prej do prvega upnika, ima sedaj (v polovični vrednosti) do drugega upnika.
V opisanih okoliščinah je sodišče prve stopnje sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilno oprlo na verjetno izkazano odškodninsko terjatev, ki je ob uvedbi postopka pripadala prvemu upniku, ob začetku postopka pa drugemu upniku. Ker je na tej podlagi izreklo pravno posledico, ki učinkuje za vse upnike in za katero se je ves čas zavzemal tudi prvi upnik (sprva na podlagi odškodninske terjatve, po njenem plačilu pa še na podlagi drugih terjatev zoper dolžnika, ki še niso bile plačane), ni imelo podlage za zavrnitev njegovega predloga v izreku sklepa.
Ker je verjetno izkazano, da sta deleža dolžnika in drugega upnika v škodi enaka, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik drugemu upniku dolguje polovico plačanega zneska odškodninske terjatve (188., 404. in 405. člen OZ). Na odločitev o dolžnikovi pritožbi ne more vplivati stališče drugega upnika, da z dolžnikom ni v razmerju solidarnih dolžnikov, saj to še ne pomeni, da ni upravičen do regresa zoper dolžnika. V to njegovo upravičenje določba 191. člena OZ ne posega že zato, ker se nanaša na kondikcijski zahtevek plačnika (drugega upnika) do prejemnika plačila (prvega upnika), in ne morda na plačnikov regresni zahtevek do dolžnika. Drugi upnik je plačilo prvemu upniku opravil v izvršilnem postopku, ki je zoper njega tekel na podlagi pravnomočne sodbe, in sicer po tem, ko je bil njegov ugovor zoper sklep o izvršbi pravnomočno zavrnjen, zato je imel za plačilo dolžnikovega dela dolga pravni interes. Če bi se drugi upnik (na podlagi izrednega pravnega sredstva) uspel razbremeniti solidarne obveznosti, bi zaradi plačila dolžnikovega dolga, ki ga je opravil v opisanem položaju, to plačilo lahko izterjal od dolžnika na drugi pravni podlagi (275. člen OZ).
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 5. URS člen 22, 155. ZPP člen 5, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24-4. ZZK-1 člen 243.
kreditna pogodba v CHF - potrošnik - valutno tveganje - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - pristen devizni kredit - dobra vera - nepoštenost pogodbenega določila
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da tožnik v času sklepanja sporne kreditne pogodbe ni bil v prirejenem položaju s toženko, saj je nastopal v vlogi potrošnika, banka kot finančna institucija pa mu je predložila vnaprej sestavljeno in natisnjeno vsebino kreditne pogodbe. V skladu z drugim odstavkom 3. člena Direktive 93/13 pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če je bil sestavljen vnaprej in potrošnik zato ni mogel vplivati na vsebino določbe, zlasti v okviru vnaprej oblikovane tipske pogodbe. S tem se vzpostavlja domneva, da če je pogodbeni pogoj vključen v tipsko pogodbo, se šteje, da pogoj ni bil dogovorjen posamično, vendar pa lahko prodajalec ali ponudnik trdi in dokaže, da sta se stranki o tipskem pogoju dogovarjali posamično (tretji stavek drugega odstavka 3. člena Direktive 93/13). Kot izhaja iz točke 14. obrazložitve izpodbijane sodbe, s čimer se pritožbeno sodišče v celoti strinja, pa v obravnavani zadevi predmet pogajanj ni bil tečaj valute, v katerem mora biti posojilo vrnjeno, temveč je ta bil le predstavljen.
Kar zadeva standard pojasnilne dolžnosti banke, tako SEU v zadevi C-609/19 z dne 10. 6. 2021 v točki 48. sodbe, kot USRS v zadevi Up-14/21-30 z dne 13. 1. 2022 v točki 32. obrazložitve, kot tudi VSRS v sodbi in sklepu II Ips 54/2023 z dne 20. 9. 2023 v točki 18. obrazložitve poudarjajo tudi, da mora banka posredovati take informacije, na podlagi katerih bi pri povprečnem potrošniku mogle povzročiti ne le, da se je abstraktno zavedal tečajnega nihanja in možnosti sprememb višine obrokov kredita, ampak da se je moral in mogel konkretno zavedati dejanskih posledic velike depreciacije domače valute in zvišanja tujih obrestnih mer na višino njegovih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita.
USRS, odločitve katerega so v skladu s prvim odstavkom 3. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) obvezne, pa še poudarja, da kot vse druge informacije v zvezi z obsegom potrošnikove obveznosti, ki jih je sporočil prodajalec ali ponudnik, morajo številne simulacije prispevati k temu, da potrošnik razume dejanski obseg dolgoročnega tveganja, povezanega z mogočimi nihanji menjalnih tečajev in s tem tveganja, neločljivo povezana s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti.
Prav tako so obravnavani zadevi nerelevantna zatrjevanja, da se je slovenski potrošnik v preteklosti pogosto srečeval z menjavo različnih valut in mu je zato mehanizem konverzije znan, ter da v posledici tega, slednjega ni mogoče obravnavati kot popolnega laika na področju menjalnih tečajev. Kot je zgoraj obrazloženo evropsko in slovensko pravo nudita posebno varstvo potrošnikov kot šibkejših strank, v obravnavani zadevi pa je bilo pomembno, kakšno je bilo ravnanje banke ob sklenitvi sporne kreditne pogodbe s tožnikom. Vprašanje o tem kako bi ravnal povprečni slovenski potrošnik je zgolj hipotetično in nebistveno za zadevo.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087902
ZIZ člen 53, 268, 272, 277.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - postopek za določitev najemnika stanovanja - najemnik stanovanja - neposredna posest najemnika - soposest stanovanja - učinkovanje začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je za čas do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku z izdano začasno odredbo za najemnico stanovanja določilo predlagateljico. Takšna začasna odredba učinkuje že z njeno izdajo in daje predlagateljici pravico do izključne uporabe tega stanovanja. Dokler takšna začasna odredba velja (zoper njo je sicer nasprotni udeleženec vložil ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo), nasprotni udeleženec ne more uspeti s predlogom, s katerim predlaga nasprotno od odločitve v izdani začasni odredbi, to je, da se mu omogoči soposest stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088271
SPZ člen 19, 19/1, 49, 49/1, 99. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
vznemirjanje lastnika nepremičnine - odstranitev stvari - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - menjalna pogodba - ustna pogodba - realizacija ustno sklenjene pogodbe - konvalidacija pogodbe - veljavnost pogodbe - pridobitni način - ugovor sodne pristojnosti - pristojnost sodišča - pristojnost upravnega organa - javno dobro - splošna raba - sodno varstvo - pravica do posesti - zavrnitev dokaznih predlogov - nedovoljena pritožbena novota - določljivost izreka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnica zahteva, da toženec preneha omejevati prosti dostop do parcele, ki je javno dobro, da se bo lahko uredilo otroško igrišče, ki ga bodo lahko uporabljali vsi. Tožnica torej ne želi varovanja upravičenj, ki izhajajo iz njene lastninske pravice parcele št. 88, ampak želi na parceli ponovno vzpostaviti režim splošne rabe. Navedeno ne more biti predmet odločanja v civilnopravnem postopku, ker je zaradi narave pravice do splošne rabe varstvo zagotovljeno v okviru upravnih postopkov.
Na podlagi sklenjene menjalne pogodbe, ki je zavezovalni pravni posel, ne pride do prenosa lastninske pravice; za prenos je potreben tudi razpolagalni pravni posel. Četudi bi ustno sklenjena menjalna pogodba zaradi realizacije konvalidirala, toženčev oče s tem še ne bi postal lastnik nepremičnin.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3, 210, 210/1, 213, 213/1.
zapuščina - zapuščinski postopek - prekinitev postopka - upravitelj zapuščine - spor med dediči - naloge upravitelja zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - dedna pravica - dedna nevrednost
Pri odločanju o predlogu za določitev upravitelja zapuščine mora zapuščinsko sodišče raziskati, kje v skupnosti potencialnih dedičev se pojavljajo težave pri upravljanju in ali se te nanašajo na celotno zapuščino ali le na njen del ter glede na to ugotoviti, katere naloge naj se določijo upravitelju, da bo zaznana upraviteljska težava (blokada) premoščena. Upoštevajoč vrsto in obseg nalog ter morebitnih drugih okoliščin mora oceniti, ali se lahko naloge upravljanja zaupajo komu izmed dedičev (lahko tudi več dedičem - vsakomur določen del) ali tretji osebi.
Pri tehtanju, katero od strank zapuščinskega postopka napotititi na pravdo, so skladno s sodno prakso pomembne konkretne okoliščine posameznega primera in upoštevanje zakonskih domnev.
ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 11/2. OZ člen 168, 168/1, 168/3. ZPP člen 212.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - splošno znana dejstva - zavrnitev vstopa v republiko slovenijo - nezmožnost vrnitve na dom - prisilna mobilizacija v tujo vojsko - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček - izguba zaposlitve - odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek večje škode - duševno trpljenje oškodovanca - posttravmatska stresna motnja - psihične težave - dokazovanje z izvedencem - pravna in dejanska vprašanja - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik je bil že na poti nazaj na delo, po rednem teku stvari bi nadaljeval svoje delovno razmerje za nedoločen čas na A. Namesto tega je bil mobiliziran, dve leti trpel vojne grozote in postal nesposoben za delo. Sklepanje, da tožnik ni dokazal vzročne zveze med izbrisom in izgubo zaposlitve (odpovedjo), češ da ni klical delodajalca, je zato napačno, saj je službo izgubil, ker se ni vrnil na delo (ker tega ni mogel), ne zato, ker delodajalca o tem ni obvestil.
Za vse ugotovljene neugodnosti, ki jih je treba pripisati izbrisu, pri čemer ni zanemarljiv njegov vpliv na res izjemno težke psihične posledice, ki jih je utrpel tožnik (celo delovna nezmožnost zaradi psihičnih težav, čeprav je bil izbris "le" eden od več dejavnikov, ki so do tega privedli), je slednji upravičen do višje odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00089302
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b,7, 7/1, 7/1-2a, 58, 58/1, 58/2. ZDR-1 člen 44, 137, 137/10, 137/11, 217, 217/1, 217/1-29. URS člen 50. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (2004) člen 19. Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (2020) člen 6, 6/2, 16, 16/3.
stvarna pristojnost delovnega sodišča - individualni delovni spor - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti - refundacija nadomestila plače delodajalcu
V obravnavani zadevi gre za spor med delavcem in delodajalcem, v katerem tožnik kot delavec od svojega delodajalca zahteva razliko v nadomestilu plače za čas začasne nezmožnosti za delo. Gre torej za individualni delovni spor za katerega je na podlagi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
Samo v primeru, ko delodajalec delavcu ne izplača nadomestila v zakonsko določenem ali s pogodbo dogovorjenem roku, lahko torej delavec uveljavi plačilo nadomestila neposredno od ZZZS. A contrario to pomeni, da v vseh ostalih primerih nadomestilo za začasno nezmožnost za delo delavec uveljavlja od delodajalca in gre za individualni delovni spor.
stiki otroka s staršem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazna ocena - razširitev stikov - ureditvena začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - načelo otrokove koristi - standard verjetnosti
V 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je na podlagi ugotovitve, da so dosedanji stiki pod nadzorom vsaka dva tedna potekali v dobrem vzdušju, saj je bila deklica na njih razpoložena, vesela in radoživa ter izražala željo po več stikih pravilno, zaključilo, da jih je utemeljeno razširiti, in sicer na dve uri tedensko. Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da ima odločitev sodišča prve stopnje o razširitvi stikov podlago v 156. člen DZ (načelo najmilejšega ukrepa), kar pomeni, da sodišče izreče ukrep, ki najmanj posega v starševsko skrb, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka. V obravnavani zadevi pa je glede na okoliščine primera mogoče zaključiti, da omejitev stikov na stike pod nadzorom vsaka dva tedna ni več potrebna in je utemeljeno določiti pogostejše stike pod nadzorom. Pritožbeno zavzemanje za nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom kot do sedaj, t.j. na vsaka dva tedna, je neutemeljeno.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tudi za podaljšanje (ali spremembo) začasne odredbe (enako kot za njeno izdajo), potrebno za verjetno izkazati pogoj ogroženosti mladoletnega otroka. V obravnavanem primeru je takšna ogroženost mladoletne A. podana, saj sum spolne zlorabe mladoletnega otroka še ni ovržen, zato je potrebno omejiti stike na način, da se izvajajo pod nadzorom. Če prvostopenjsko sodišče stikov pod nadzorom ne bi podaljšalo, saj je bila to edina oblika stikov, ki se je izvajala obdobju zadnjih nekaj mesecev, bi grozila nevarnost odtujitve deklice od očeta. Razlogi ogroženosti mladoletne A. torej še niso prenehali, zato je podaljšanje začasne odredbe utemeljeno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00088068
OZ člen 131. ZVZD-1 člen 5, 12, 19. ZDR-1 člen 45, 179.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - zavarovanje odgovornosti delodajalca - poškodba na delu - potek delovnega procesa - organizacija delovnega procesa - padec na slabo vzdrževanih tleh - pravice in dolžnosti delavcev - zdrs na spolzkih tleh - spolzka tla - neočiščena površina - pohodna površina - hrana - varstvo pri delu - opustitev čiščenja - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - primerna obutev
Zavarovanec toženke bi za konkretno delo moral predvideti, da tekom avtomatiziranega delovnega procesa pri povečanem obsegu dela zaradi slabše kvalitete kruha delavci ne bodo mogli ustrezno čistiti tal in da bodo zato neočiščena tla, posuta z drobtinami, bolj drsna. Zato bi moral zagotoviti bodisi manj drsečo pohodno površino ali pa dodatne delavce, ki bi med delom čistili tla, kot je to tekom postopka navajala že tožnica.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088147
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve - težko nadomestljiva škoda - pravica do izjave - pojasnilna dolžnost banke - predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje je pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe uporabilo evroskladno razlago pravnega standarda težko nadomestljive škode 272. člena ZIZ, pri čemer se je pravilno oprlo na novejšo sodno prakso in odločbo SEU C-287/22.
ZIZ člen 6, 6/3, 6/3-6,15, 40c, 40c/3, 42, 42/3. ZPSto-2 člen 41, 41/1, 42, 42/2. ZPP člen 72, 72/1, 72/2, 133, 133/1,139, 139/3, 141, 141/4, 142, 142/1, 142/3, 142/6.
vročanje sklepa o izvršbi - vročanje pravni osebi na naslovu v registru - fikcija vročitve - predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za izločitev sodnika - osebna vročitev - dogovor o vročanju - zmotna uporaba materialnega prava
Četudi prvi odstavek 41. člena Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2) dopušča, da se poštne pošiljke dostavljajo tako, kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev, v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZPSto-2 takšen dogovor nima učinka v primerih, ko poseben zakon vročanje določenih poštnih pošiljk ureja drugače. Tako pošiljko mora namreč izvajalec poštnih storitev ne glede na drugačen dogovor o vročanju vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon.
Za vročanje sklepa o izvršbi se na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo določbe ZPP. Ta pa v zvezi z vročanjem osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, v tretjem odstavku 139. člena izrecno predpisuje vročanje na naslovu, ki je vpisan v register, pri čemer kakršen koli dogovor o vročanju na drug naslov v določbah ZPP ni predviden. Četudi bi držalo, da se je tudi dolžnik s pošto oziroma s poštarjem dogovoril, da se mu tudi pošiljke, ki so naslovljene nanj in poslane na naslov X, vročajo na naslovu Y, takšen dogovor v zvezi z vročanjem pošiljk, ki se vročajo v skladu z določbami ZPP, nima učinka, poštar pa je ne glede na dogovor dolžan pošiljke, ki se vročajo po določbah ZPP in ki so dolžniku kot nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji poslane na naslov X, vročiti na naslovu X. Ker v obravnavanem primeru poštar pošiljke s sklepom o izvršbi nedvomno ni poskušal vročiti na naslovu X (kot sicer izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi in iz pojasnila Pošte Slovenije d.o.o. v dopisu z dne 9. 11. 2023) in na tem naslovu tudi nedvomno ni pustil obvestila o prispelem pisanju, kot to določa tretji odstavek 142. člena ZPP, vročitev sklepa o izvršbi ni bila pravilno opravljena.
ZPP člen 100, 205, 205/1, 205/1-1, 210, 339, 339/2, 339/2-11.
smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Sklep glasi na osebo, ki je med postopkom umrla. Umrla oseba pa nima sposobnosti biti pravdna stranka oziroma udeleženka postopka, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - razveljavitev sklepa - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - brezplačna pravna pomoč - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba
Napačen pravni pouk tožnici ne more dati pravic, ki ji po zakonu ne pripadajo.
Ker je bila (ravno) ugodilna odločba Bpp 001/2024, čeprav izdana v drugem postopku, temeljni razlog (delne) razveljavitve predhodnega sklepa sodišča prve stopnje, bi moralo (vsaj) potem, ko je prišlo do drugačnega rezultata (ugotovljenega materialnega položaja tožnice), kot izhaja iz le-te, dejansko stanje dodatno raziskati. Splošno znano dejstvo je, da zunajzakonske skupnosti povečini niso uradno prijavljene in torej vidne v uradnih evidencah, kot je E-risk. Izostanek takšne preveritve podatkov zbuja resen dvom v pravilnost vsebinske presoje taksnega predloga in s tem uporabe materialnega prava.
Srž pritožbe je, ali je sporna parcela skupno pripadajoče zemljišče k obravnavanim stavbam. Nasprotna udeleženka namreč trdi, da ta parcela ni bila urbanistično namenjena rabi stavb in zato ne more biti njihovo pripadajoče zemljišče. Pritožbeno sodišče se v nasprotju s pritožnico pridržuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bila sporna parcela ves čas funkcionalno in prostorsko, v luči urbanističnih standardov, namenjena in potrebna za rabo stavb v stanovanjskem naselju.
Iz ugotovitev izvedenskega mnenja je razvidno, da je prišlo do drugače realiziranega načrtovanja, a v skladu z urbanističnimi standardi. V takem primeru bi togo upoštevanje zgolj drugače realiziranega načrtovanja dalo rezultat, ki bi bil v očitnem nasprotju s pravili, ki so izpeljevala obrnjeno načelo superficies solo cedit. Pripadnost sporne parcele k stavbam tako ni odpadla. Ves čas od izgradnje stavb dalje parcelo nesporno uporabljajo, vzdržujejo in zanjo skrbijo etažni lastniki stavb.
Če stranka sabotira izvedbo ključnega dokaza, ima sodišče tako v načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) kot tudi v določbi tretjega odstavka 252. člena ZPP oporo, da takšni stranki odreče verodostojnost.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00088007
SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 20, 21. SPZ člen 105, 105/2, 105/3. ZVEtL-1 člen 23. ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-4.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - skupni del stavbe - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - namembnost prostorov - pohodna terasa - streha - funkcionalnost stavbe - razlaga zakonskih določb - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Odločitev sodišča prve stopnje je posledica pravilne materialnopravne razlage in vrednotenja 20. člena SZ-1 in 21. člena SZ-1 ter drugega in četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki ob upoštevanju pravne teorije in sodne prakse, določa funkcionalnost kot vrednostni temelj, s katerim se opredeljuje pravni institut posebnih skupnih delov zgradbe, ki so namenjeni skupni rabi več lastnikov posameznih delov. Zato je mogoče dilemo, ali neki element spada v posamezni skupni del ali med skupne dele, rešiti z njegovo namembnostjo. Namenska raba je torej osrednja sestavina vrednotenja, na podlagi katere posamezni etažni lastnik izkaže interesni in vrednostni temelj za uporabo posebnega skupnega dela - gre za enega ključnih dejavnikov, ki določa, kako lahko vsakokratni lastnik uporablja posamezni del. Namembnost spornega dela je v pohodni terasi, do katere je možen dostop le iz stanovanja št. 3. Gradbeni elementi, ki se nahajajo pod teraso in nad stropom stanovanja št. 2, so skupni del zgradbe, zato ni pravne podlage, ki bi dopuščala, da bi se za posebni skupni del zgradbe št. 6 vzpostavila solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov stanovanju št. 2.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - izvedensko mnenje - ogrožanje zdravja in premoženja - sorazmernost in nujnost ukrepa
Sodišče prve stopnje je v postopku pravilno preverilo, ali so za predlagano podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr.