INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO VARSTVO
VDS00088792
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 3, 3-1. ZPIZ-2 člen 126, 126/3, 181, 181/6, 194. URS člen 50. ZPP člen 355, 355/1.
nadomestilo za invalidnost - vračilo preplačila ZPIZ - III. kategorija invalidnosti - sprememba - delovno mesto - ustavitev izplačevanja nadomestila
Za presojo je bistveno vprašanje, ali tožniku eno leto po dokončnosti odločbe z dne 12. 6. 2019 dejansko ni bilo zagotovljeno delo s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti in v zvezi s tem torej, ali je tožnik do 1. 10. 2020 (tj. v roku enega leta) kadarkoli opravljal delo skladno z novo odločbo. Zlasti je relevantno vprašanje ali je tožnik takšno delo opravljal v mesecu septembru 2020, glede katerega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. V kolikor se bo ugotovilo, da je tožnik v relevantnem letu kadarkoli opravljal delo v skladu z odločbo z dne 12. 6. 2019, potem je še vedno upravičen do delnega nadomestila.
neplačilo sodne takse - prekluziven rok - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če tožena stranka ob prejemu plačilnega naloga ter v danem roku ni imela zadosti denarnih sredstev, so v specialnem zakonu urejeni instituti oprostitve, odloga in obročnega plačila sodne takse. Nanje je bila opozorjena v plačilnem nalogu, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Plačilo sodne takse po izteku roka ni več možno, ker je ta prekluziven.
Sodišče pri nepravi obnovi kazenskega postopka izreče novo enotno kazen, pri čemer pa upošteva samo obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so bile že upoštevane pri odmeri kazni v rednih postopkih.
Razumni in pravilni so tudi razlogi sodišča prve stopnje, da v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP ni možna sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi članici EU. Skladno s 139. členom ZSKZDČEU-1 domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v predmetnem postopku neprave obnove upoštevati tudi s tujo sodbo obsojencu izrečeno kazen treh let in šestih mesecev zapora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00087594
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/4, 12/4-5, 12/7. ZKP člen 133, 369, 369/4.
izvrševanje kazni zapora - zapor ob koncu tedna - vikend zapor - zaposlenost - osebnostna urejenost obsojenca - spremenjene okoliščine - izvrševanje preostanka izrečene kazni v zaporu
Drži sicer izvajanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje bilo s pogodbo o zaposlitvi obsojenca seznanjeno ob izreku sodbe, prav tako z ostalimi okoliščinami, na katere opozarja zagovornik, vendar pri tem prezre, da so se v času po pravnomočni sodbi spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na način prestajanja kazni zapora. Namen prestajanja kazni zapora ob koncu tedna po 12. členu ZIKS-1 je namreč, da osebnostno urejen obsojenec, ki je zaposlen, še naprej dela. Sodišče prve stopnje je zato v 17. in 18. točki izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da obsojenec ne izpolnjuje temeljnega pogoja iz prve alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, ker ni zaposlen, prav tako je neustrezna njegova osebna urejenost, saj beg iz zapora predstavlja resno kršitev načina prestajanja kazni (pa čeprav v drugi kazenski zadevi), kar je obsojencu glede na njegovo obsežno predkaznovanost zagotovo bilo znano. Zato so vsa ostala pritožbena izvajanja, ki sodišču prve stopnje očitajo napačno odločitev in predlagajo, da obsojenec preostanek izrečene zaporne kazni prestaja z načinom prestajanja kazni zapor ob koncu tedna, neutemeljena.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.
socialni spor - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Predlogu za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta je mogoče ugoditi le v primeru, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tožnik ni dokazal, da je izpolnjen navedeni pogoj za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožnik namreč ni izkazal nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.
Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - ogrožanje življenja in zdravja - blodnjavost - neobrazložena pritožba - izločitev sodnika - izločitev izvedenca - izločitev odvetnika
Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje v 12. točki obrazložitve, da nezdravljene rane na telesu ob higienski zanemarjenosti lahko privedejo do hudih okužb in celo do življenjsko ogrožajoče sepse in ker zdravljenja na infekcijski kliniki ni bilo mogoče izvajati zaradi pritožnikove agresije do osebja in blodnjavih idej, da ga tepejo, je bila njuno potrebna premestitev na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike zaradi umiritve psihotične simptomatike. Ob takšnih okoliščinah je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je zdravljenje zadržanega mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kjer je edino mogoče zagotoviti stalen nadzor, nego in intenzivno zdravljenje ulkusov na nogah, pa tudi zdravljenje psihotične motnje in prilagajanje terapije ter spremljanje zdravstvenega stanja vse do ustrezne umiritve blodnjave motnje, ker bi bila sicer v nasprotnem primeru zdravje pritožnika in življenje hudo ogrožena.
OZ člen 147, 147/1. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 243, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost delavca - bančna transakcija - bančna uslužbenka - povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec
Toženka je odgovorna za celotno škodo, ki je nastala tožnici zaradi toženkinega ravnanja, saj je tožnica dokazala, da je morala komitentoma na podlagi dogovorov o uskladitvi stanja na varčevalno hranilni knjižici povrniti vsa manjkajoča sredstva na njunih varčevalno hranilnih knjižicah. Pravno nepomembno je, da pri navedenih transakcijah za prenos 13.000,00 in 13.500,00 EUR ni šlo za dviga, temveč za interna prenosa, prav tako na pravilnost odločitve ne vpliva, ali si je denar prisvojila toženka.
Očitek, da sodišče prve stopnje ni odločilo o izvedbi dokaznega predloga z izvedencem, meri na pomanjkljivost dokaznega sklepa, ki lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v zvezi s katero bi morala pritožnica izkazati ne le obstoj kršitve procesnih pravil, ampak tudi verjetnost njenega vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe v konkretni zadevi (prvi odstavek 339. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00088645
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 346, 352, 352/3, 366. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/3.
ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage prava EU - neposredni učinek direktive - prekinitev postopka
Zmotno je stališče toženke, da se je toženec najkasneje v letu 2015 moral zavedati, da je prevzel valutno tveganje in ko je že bilo ustanovljena civilna iniciativa združenje Frank, saj se je stališče o morebitni ničnosti takih kreditov prvič pojavilo šele v letu 2022 z odločbo VSRS II Ips 18/2022 z dne 21. 12. 202 in II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023, saj pred tem oblikovana sodna praksa teh zahtevkov ni priznavala, od samih oškodovancev pa ni mogoče pričakovati oz. zahtevati, da vlagajo tožbe na "zalogo", za primer če se bo sodna praksa spremenila, niti se ni mogel (glede na spreminjajočo sodno prakso vrhovnega sodišča) obrniti na pravnega strokovnjaka, ki bi mu podal pravno diagnozo njegovega položaja v luči načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), glede ničnosti potrošniške pogodbe zaradi kršitve tega načela ter rojstva kondikcijske tožbe.
oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - opozorilo na pravne posledice - obseg tožbe - rok za dopolnitev tožbe - zavrženje vloge
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe, da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tudi iz tega izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran enako kot velja za izrek sodbe.
OZ člen 423, 488, 488/2. ZUKSB člen 2, 2/2, 2/2-1, 11, 11/1. ZPP člen 199.
udeležba drugih oseb v pravdi - predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - izkazovanje pravnega interesa - ukrepi za stabilnost bank - udeležba intervenienta - intervencijski interes - cesija - razmerje med odstopnikom in prevzemnikom - pravne napake - sankcije za pravne napake - odstop terjatve (cesija) - odgovornost za obstoj terjatve - stranske pravice - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost stranskega intervenienta
Stranski intervenient (199. člen ZPP) je torej oseba, ki se v pravdi, ki teče med določenimi strankami, pridruži eni od njih, ker ima pravni interes, da ta stranka v pravdi zmaga. Njegov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj. Presoja tega interesa je zato neizogibno povezana s predmetom spora, ki je opredeljen s tožbo.
Če že iz tožbenih navedb izhaja, da med intervenientom in stranko, ki se ji je pridružil, obstaja pravno razmerje, zaradi katerega utegne vsebina sodbe vplivati na pravni položaj intervenienta, slednjemu intervencijskega interesa ni treba še posebej izkazovati.
OT v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.
Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške, potrebne za izvršbo, vendar pa to še ne pomeni, da je dolžnik dolžan povrniti upniku vse stroške, temveč le tiste, ki so upniku dejansko nastali do vložitve predloga za izvršbo in jih je upnik izkazal in obseg tistih odvetniških stroškov, ki so v fazi vložitve predloga za izvršbo potrebni. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sicer potrebna, saj mora upnik predložiti k predlogu za izvršbo potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova, stroški za samo odvetniško storitev pa ne, ker se ta storitev povezuje s storitvijo odvetnika v zvezi s sestavo predloga za izvršbo in njegovo pripravo in ni bila opravljena kot samostojna storitev.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za potreben strošek le takrat, kadar je ta povzročil nastanek dejanskih stroškov v zvezi s poizvedbami, vendar pa nasprotno kot odločbi VSC I Ip 460/2016 in VSM I Ip 343/2023 meni, da ne predstavlja podlage za (dodatno) nagrado pooblaščencu upnika, saj je ta storitev že zajeta v nagrado za sestavo predloga za izvršbo. Tolmačenje, kot ga zastopa upnik v pritožbi bi lahko pomenilo, da bi bil odvetnik ob vložitvi predloga za izvršbo, poleg nagrade za sestavo predloga za izvršbo, upravičen tudi do drugih nagrad v zvezi s storitvami, do katerih je lahko upravičen le takrat, ko predstavljajo samostojne storitve.
Sodišče druge stopnje pripominja, da je procesnopravno stališče prvostopenjskega sodišča v točki 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da o pravočasnosti vložitve zasebne tožbe kot procesni predpostavki ni odločalo, ker se navezuje na ključno dejansko vprašanje psihičnega stanja zasebne tožilke v času sklenitve predmetne prodajne pogodbe, napačno: sodišče prve stopnje bi pred presojo obstoja potrebnega dokaznega standarda moralo, v skladu s podatki spisa, ugotoviti, ali je bila zasebna tožba vložena znotraj predpisanega roka, pri čemer bi moralo izhajati iz zatrjevanega dejstva, da je zasebno tožbo vložila skrbnica zasebne tožilke iz razloga njene psihične nesposobnosti.
predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - kazenski postopek - kaznivo dejanje - obstoj kaznivega dejanja - identično dejansko stanje - isti historični dogodek - razlogi za prekinitev postopka - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pravila iz drugega odstavka 206. člena ZPP ni mogoče razširiti na primere, ko pravdno in kazensko sodišče rešujeta identično dejansko stanje.
Sodišče lahko o tožbenem zahtevku odloči tako v primeru, če je tožnik, kot takratni zakoniti zastopnik toženke in stečajnega dolžnika, s sklenitvijo zatrjevanega dogovora storil kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1, kot v primeru, če kaznivega dejanja ni bilo. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od ugotovitve, ali je tožnik ravnal na način, ki je hkrati kaznivo dejanje.
izvršilni stroški - potrebni stroški za izvršbo - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti
V primeru, ko odvetnik storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sicer potrebna, saj mora upnik predložiti k predlogu za izvršbo potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova, stroški za samo odvetniško storitev pa ne, ker se ta storitev povezuje s storitvijo odvetnika v zvezi s sestavo predloga za izvršbo in njegovo pripravo, ni bila pa opravljena kot samostojna storitev.
ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 202, 205, 208. ZGD-1 člen 623, 623/1, 623/3, 623/3-2, 623/6.
delitev družbe - izčlenitev - pravno nasledstvo v pravdi - vstop naslednika v pravdo - prenos premoženja - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem
Ker prenosna družba z izčlenitvijo ne preneha in še naprej obstaja kot pravna oseba ter ima zato še naprej sposobnost biti stranka pravdnega postopka, prevzemna družba v njen procesni položaj v pravdi ne more vstopiti avtomatično. Pravila ZPP dopuščajo, da pravni naslednik pravne osebe prevzame pravdo, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke, zgolj v primeru prenehanja pravne osebe (205. in 208. člen ZPP).
Prenos dela premoženja od prenosne na prevzemno družbo pomeni odtujitev dela premoženja. Nedvomno pomeni tudi ločitev procesne in stvarne legitimacije, če do prenosa premoženja pride med pravdo. Zato se lahko po drugem odstavku 190. člena ZPP pravda s prevzemno družbo nadaljuje samo, če v to privolita obe stranki.
Neutemeljena je pritožbena ocena, da predmetni sklep ne more predstavljati vira dejanskih podatkov, uporabljivih pri utemeljitvi tožbenega zahtevka; logično je, da vsaka sodniška odločitev, v konkretnem primeru podaljšanje začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi, predpostavlja, poleg pravnega vrednotenja, določeno dejansko podlago, ki je nedvomno lahko, čeprav ni izkazana z gotovostjo, predmet navedb strank v civilnem postopku in s tem, v kolikor so te zajete v zasebni tožbi, tudi potreben dokazni vir pri njenem materialnem preizkusu.
ZPP člen 426. SPZ člen 32, 33, 33/1. URS člen 22, 25.
motenje posesti - varstvo pred motenjem posesti - vožnja po spornem zemljišču - delno zavrženje tožbe - prepozna vložena tožba - obstoj motilnega dejanja - enkratno motilno dejanje - orna zemlja in gramoz - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dokazna ocena
Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje v 19. točki obrazložitve, da gre pri nasutju gramoza za enkratni dogodek. Res je, da se v sodni praksi enkratno motilno dejanje ne šteje za pravno relevantno motenje posesti, če se z njim ne poseže bistveno v obstoječe posestno stanje ali v dosedanji način izvrševanja posesti (npr. če gre za parkiranje avtomobila za krajši čas ali kaj podobnega). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Toženka je sicer res naročila nasuti gramoz na sporni del zemljišča le enkrat, vendar pa je s tem vzpostavila stanje, ki traja še vse do danes, saj nasuti gramoz ostaja na spornem delu zemljišča in je zemljišče tožnikov na gramoziranem delu posledično še zmeraj kvalitativno spremenjeno (permanentnost posega v posest).