posest – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – ponavljajoča motilna dejanja
Ker se toženčeva dejanja ves čas niso razlikovala, gre za ponavljajoča dejanja, pri katerih prične subjektivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teči od zadnjega motilnega dejanja.
pogodbena kazen - upnikove pravice - pridržek pravice do pogodbene kazni - neizpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo
Ker je tožeča stranka z delno izpolnitvijo zamudila, bi bila tožena stranka do dogovorjene pogodbene kazni za delno izpolnitev upravičena le, če bi si pravico do uveljavljanja pogodbene kazni pridržala.
ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – zastavni dolžnik – sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice
Dolžnice v konkretnem primeru niso le zastavne dolžnice, ampak dolžnice po kreditni pogodbi, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnik zoper njih lahko predlaga izvršbo s katerimkoli sredstvom, ki ga zakon predvideva vse do dokončnega poplačila.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predmet odločanja v nepravdnem postopku
Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev postopka je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – razmerje med dediči po poplačilu dolga
Dediči solidarno odgovarjajo za zapustnikove dolge in sicer vsak do višine svojega dednega deleža. Če eden izmed dedičev v celoti poravna zapustnikov dolg, upnik ne more več uspeti s tožbo zoper ostale dediče. Določilo 4. odstavka 142. člena ZD ureja razmerje delitve dolgov med dediči, ne pa njihovo odgovornost napram upniku, ki je urejena v 3. odstavku citiranega člena.
Dolžnost sodišča je, da pretehta vse pravno relevantne navedbe strank in na podlagi izvedenega kontradiktornega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi svoje odločitve seznani stranke z odločilnimi razlogi sprejete odločitve.
Če sodišče pride zaključka, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe po OZ, mora tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Gre namreč za meritorno odločitev, ne pa predhodni preizkus tožbe po 274. čl. ZPP.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – ugovorni razlogi
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče ugovarjati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu in predmetu izvršbe.
ZIZ člen 55. ZGD člen 101. ZPPSL člen 6, 6/3, 104, 104/2.
družba z neomejeno odgovornostjo - subsidiarna odgovornost družbenikov v primeru stečaja – prenehanje terjatve
Z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. Namen stečaja je v tem, da se uredijo vsa razmerja z upniki. Prenehanje terjatve pa pomeni, da je ni več, zato zanjo ne more odgovarjati nihče, torej niti osebno odgovorni družbenik.
Ob tem, da si vsaka stranka določbo 5. člena Pogodbe razlaga po svoje (gre za sporno določbo) in je ni mogoče razlagati niti z jezikovno niti z drugo metodo razlago (2. odst. 99. člena ZOR), gre ne le za sporno, temveč za nejasno določbo.
Ker gre za pogodbo, ki jo je pripravila toženka in je tožnica potrošnica, je potrebno upoštevati tudi takrat veljavne določbe ZVPot.
ZVEtL člen 15, 15/2, 26, 26/3. ZZK-1 člen 79, 79/3, 79/4, 161, 161/3, 161/3-5.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča
Sodišče v sklepu o zaznambi postopka za določitev pripadajočega zemljišča navede sodišče in opravilno številko zadeve, pod katero teče postopek za določitev pripadajočega zemljišča, predmet postopka s podatki o pravici in podatke o predlagatelju postopka, vključno z opredelitvijo nepremičnine po 3. odstavku 79. člena ZZK-1, ki je predmet postopka.
ZOR člen 178, 208, 208/2, 376/1, 377, 380, 380/3, 380/6. KZ SRS člen 255, 255/4.
regres plačnika - regresni zahtevek – regresna pravda med zavarovalnicama – zastaranje regresnega zahtevka – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - zastaranje odškodninske terjatve – prikrajšanje mesečnega dohodka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – sklepčnost ugovora zastaranja – solidarna odgovornost – delež dolžnika v regresnem razmerju – teža krivde in teža posledic – zakonske zamudne obresti
V konkretni zadevi gre za regresni zahtevek zavarovalnice proti tretji osebi, zato je treba uporabiti določbo 6. odstavka 380. člena ZOR, ki določa, da začne zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, teči takrat, ko začne proti temu teči zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku. To pomeni, da je za presojo ugovora zastaranja tožnikove terjatve odločilno, kdaj je začelo teči zastaranje oškodovankine terjatve in kdaj se je končalo.
Sporni znesek nanaša na prikrajšanje oškodovankinega dohodka. Za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja je v skladu z določbo 1. odstavka 376. člena ZOR odločilno, kdaj je oškodovanka izvedela za škodo. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje presodilo, da je oškodovanka za svojo škodo izvedela 10. 12. 1990, ko ji je ZPIZ izdal odločbo o invalidski upokojitvi. To pa ne drži. Odločba o invalidski upokojitvi gotovo še ne izkazuje dejanskega prikrajšanja pri mesečnem dohodku. Prikrajšanje je mogoče ugotoviti šele po vsakokratnem prejemu konkretnega zneska pokojnine. To pa pomeni, da je oškodovanka za škodo lahko izvedela šele s prejemom posamezne mesečne pokojnine.
Določba glede teka zastaralnega roka v primerih, ko je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem (377. člen ZOR) pomeni pravno dobroto in se uporabi le v primeru, ko je to ugodneje za oškodovanca.
Iz določbe 2. odstavka 208. člena ZOR izhaja, da določi sodišče delež vsakega posameznega dolžnika glede na težo njegove krivde
in
težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče pri določanju deleža vsakega sodolžnika upoštevalo
le težo krivde
, saj se je ukvarjalo le z vprašanjem, ali sta voznika ravnala z zadostno stopnjo skrbnosti. Pri tem je ugotovilo, da je delež krivde zavarovanca tožeče stranke 70 %, zavarovanke tožene stranke pa 30 %. Pri presoji deleža odgovornosti pa ni odločilna le teža krivde, temveč tudi teža posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika. V zvezi s slednjim je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da se je zavarovanec tožeče stranke zaletel v pred seboj stoječe vozilo in povzročil verižno trčenje pred seboj stoječih vozil. To pomeni, da je do posledic prišlo izključno zaradi delovanja zavarovanca tožeče stranke. Upoštevaje težo krivde in težo posledic, ki so iz delovanja zavarovanca tožeče stranke sledile, pritožbeno sodišče sodi, da je njegov delež 85 %. To pa na drugi strani pomeni, da znaša delež, ki odpade na zavarovanko tožene stranke, 15 %.
Umik za ta postopek ni bil potreben. Za postopek pa je bila potrebna upnikova vloga z dne 07. 01. 2010, s katero je sodišču predložil potrdilo o plačani sodni taksi za novo izvršilno sredstvo.
Določilo, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme iti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo, je treba razlagati v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo in tako velja le v primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice.
Z uveljavitvijo SPZ sta dobroverni in zakoniti posestnik ter dobroverni posestnik po ZTLR izenačena z dobrovernim lastniškim posestnikom nepremičnine po SPZ, za katerega je določena desetletna priposestvovalna doba.
pogodba o objavi v periodičnem tisku – pisna pogodba – založniška pogodba – materialna avtorska pravica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama bila dogovorjena pogodba po 93. členu ZASP, saj je šlo za prilogo k sicer periodični publikaciji. Vendar ravnanje tožeče stranke, ko je prilogo oziroma preostale neprodane priloge prodajala posebej, ni imelo podlage v sklenjeni pogodbi oziroma bi morala tožena stranka za takšno prodajo imeti sklenjeno s tožnikom založniško pogodbo po 85. členu ZASP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik pavšalno trdil, da se ne strinja z višino zahtevanega zneska, saj je ta po njegovih evidencah previsoka. Navedel je še, da je bil kredit že delno odplačan, to pa je trditev, s katero bi v (pravdnem) postopku lahko uspel, za to trditev pa je predložil tudi dokaze 5 položnic o delnem plačilu kredita, v višini 2.093,90 EUR. Svoje trditve o plačilu dolga in torej o prenehanju terjatve, je izkazal le za znesek 2.093,90 EUR s pripadki. Pravilno je sodišče prve stopnje zato njegovemu ugovoru ugodilo le v tem obsegu.
Vložitev zahteve za odmero sodne takse za pritožbo upniku ni bila potrebna za varstvo njegovih pravic in položaja upnika v izvršilnem postopku. Zato stroški takšne zahteve ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.